Orešje, 6.10.2023 (pet), Ponovni Pobeg iz peskovnika

Let 1: http://xcglobe.com/flights#show-flight/2582796/
Let 2: http://xcglobe.com/sites#show-flight/2582797/
h&f: http://xcglobe.com/flights#show-flight/2582795/

Čez teden sem pohleven, ne rinem v letenje. V torek je itak mamin rojstni dan, pa še tašča hoče prešat, ni pa nikogar, ki bi to opravil, tako da skrajšam šiht, grem domov odpret serviserju za toplotno črpalko (redni pregled, seveda sredi tedna, sredi dneva), potem pa prešat, pa doma čakat, da soproga opravi popoldanski šiht, šele potem v Krško. V četrtek gre neka fronta čez, za petek dobra letalna napoved. Ali pa jo le tako beremo. Nekaj kondorjev gre na lisco, sam prijavim Orešje, kamor se pridruži še Wosa, on peš. Malce je nerodno, ker sem dežuren v službi, a upam, da ne bo kaj kritičnega. Irena je z golfom na popoldanskem šihtu v Ljubljani, pa grem s pežojčkom. Tokrat malce prej, da ulovim še kaj dneva. Upal sem, da bom gor ob 13h, a takrat komaj zaključim na šihtu. Doma popedenem Izo, pograbim opremo in hop na breg. 

Ni časa za mencanje, pa namesto da avtek pustim kje nižje, ga spet poženem po tistem razritem kolovozu gor. Izogibam se luknjam in nekako pririnem na sred brega, ko hudič zakuha. Ustavim in počakam, da se ohladi ter gruntam, kaj mu je, pa prav zdaj! Proti vrhu spet nekaj kuha, pa ga sparkiram kar na križišču pri križu ter grem naprej tistih nekaj korakov peš. Se bom z avtom kasneje ukvarjal.

Roka ni več na tleh, na četu vidim njegovo objavo iznad gradu in res je tam. U, nekaj dela, čeprav zrak niti ne kaže neke živahnosti. Med pripravo prileti kolega zdaj že mimo starta in se priduša, da je res švoh ali pa ne zna letet. Ko sem pripravljen, je on že visoko na nebu. Ok, dan je in Wosa zna še kako dobro letet.

Tokrat se iz prve lepo spravim v zrak in to naravnost v steber, ki me lepo vzame gor. Med tednom sem premleval letenje prejšnjega petka in pošteno me je zagrabilo naredit tak Zagorsko - Kozjanski trikotnik. Za začetek do Pregrade oziroma Kunagore in od tam nadaljevat razmeram primerno. Dnevi se krajšajo in res bi se vreme moralo sestavit, da bi se to izvedlo še to sezono. 

Med vrtenjem opazujem Woseka visoko nad Japico in zdi se mi, da rine nad Zagorje. Ok, bova skupaj poskusila, če mi le uspe dovolj navit. Steber je lep in gre kot aleluja. Na 1,2k vidim inverzno plast in jasno je, da kaj višje ne bo šlo. Kakšnih 50m višje se igra res konča. Ampak višina je vseeno carska, predvsem pa - dan dela! Grem proti Pregradi. Roka sicer ne najdem več, a nekje mora bit. Glede na to, da je dan živ, računam na kakšno vmesno pobiranje, saj začetna višina nikakor ne zadostuje za glajd do Kunagore. Dviganje dočakam kar kmalu, a je nekaj razbitega, kjer se ne zmorem spravit v nek konstanten center. Vseeno nabalončkam skoraj 200m. Med tem muljenjem najdem Woseka nad Japico! Spet sem narobe ocenil položaj v zraku. Ajme, sploh ni šel na Zagorje! Dobro, za nazaj, v veter sem prekratek, pa se oprimem prvotnega načrta - Kunagore in, zdaj je že jasno, čimprej proti Podčetrtku!

Pred Pregrado je jasno, da Kunagore ne bom dosegel brez še enega pobiranja, sem prenizek. Mulim vsak pisk varia, pa nič od tega. Na koncu se kak km pred bregom, ki ga iščem, vsedem na travnik en kucelj prej, saj je pod bregom mesto in mi ni do eksperimentiranja s pristajanjem po dvoriščih.

Ja, kaj čmo. Padli za napredek. Sklenem še startat s Kunagore, če sem že tukaj, pa nadaljevat po planu, če bo dalo, sicer pa od tu iskat rešitev za povratek. Za pakiranje, hojo in ponovno pripravo gre ena urca. Start je strm in kratek, piha simbolično gor, sonce je že nizko, ne vem kje se pristaja, spodaj je mesto. Ma klinc, ni smrtno, gremo poskusit. Curec ima dober glajd, da udobno preletom naselje in pristanem poleg fusbalplaca. 

Takoj, še pripet, uporabim klic v sili in pokličem Ivka - Špagico, ki je nekaj v dvomih, a potem vseeno pride še preden do konca zložim. Klepetava do ene gostilne pred Klanjcem, tam pivo, dve, potem pa do meje, pa klinc gleda, pa greva dokler je asfalt! Vodim ga na sedlo med Pečino in Silovcem, po tisti razriti cesti ga z alfo ne spustim. Zamika ga videt start, a se mu ne gre še 15 minut peš, pa se tam posloviva. 

Pri avtu sem hitro. Do Bizeljskega pridem normalno, grem še v trgovino po material za pico, potem pa spet kmalu zakuha, da se ustavim pri Kocjanu in tankam vodo namesto antifriza. Spodaj nekaj pušča. Nekaj km je v redu potem se hudič spet pregreje, da se gem ustavit in ugasnit avto. Tako se komaj privlečem domov. Če me ne bi čakala Iza, bi klical asistenco, tako pa vztrajam in se komaj privlečem domov. Iza je vesela kot sam hudič. Opazim, da vsa voda natočena v hladilni sistem steče ven. Fak. Naslednji dan asistenca pa na servis pa upat, da ni kaj hujšega.

Iza, pica, potem se vrne še Irena in dan je pod streho.

Edini komentar pod letom je Mitjev "?". Ja, človek se vpraša, kaj to te to žene, da greš sredi jeseni na dan brez baz rinit čez ravnico. Brezupno. ... A kdo bi vedel? Bil sem v svojem filmu in ni mi žal. Wosa je bil krasna primerjava - super letenje po malenkost razširjenem peskovniku. Sam grem raje kot že velikokrat doživeto potičkanje poskusit nekaj ne tako udobnega. V končni fazi mi ni veliko zmanjkalo do priklopa želenega hribčka. Med klepetom Ivek pove, da se izogiba xc letenju in objavam, ker se potem primerja in je vedno nekdo boljši. In taki trapasti leti so krasna protiutež Ivekovim težavam. Čistim misli, vadim odločitve, sprejemam stvarnost. Zaključno pivo je vedno dober konec. 

Vseeno bo za letos dovolj teh pobegov. Moram si prihranit še kakega Kvizkota za povratke, saj mi je zdaj dvakrat šlo kar predobro, da bi to lahko trajalo.

ps. Sobota, 7.10. v Podsredi, dnevi kozjanskega jabolka, Irena navdušena nad sejmom. Vmes v Kozje, peš na Vetrnik in nazaj na sejem jest.  V nedeljo, 8.10. je tek na grad Podsreda, a se mi ne da vozit tja. Z Izo raje naredila lokalni razširjen krog, kjer me (spet) preseneti sonce. Najbolj vroč oktobrski dan, od kar se na področju Slovenije spremlja vreme - v Beli krajini so namerili 31°C! Teku primerno zjeban in zlenarjen.

ps2 V ponedeljek je pežojček zrihtan. Snela se je ena cevka v hladilnem sistemu - vse je v redu. Tudi to. (popravilo 15 €)

ps3 Ali bo treba nehat snemat v zraku, ali pa bo treba nabavit drugo kamero. Zavestno sem posnel tri slike v z vrha stebra v smeri leta, spacalo se je 2/3 ene.