http://xcglobe.com/flights#show-flight/2506706/
Tam okoli Ireninega rojstnega dne je ponavadi kar letalno pestro. Letos v tem času ni nekih presežkov, rekreativno pa se dogaja. Vikend sva preživela v Kranjski gori, kjer je vreme prijetno presenetilo in podarilo dva res lepa dneva, brez napovedanih neurij. Sam rojstni dan smo družinsko proslavili s kosilom pri Mihovcu v Pirničah. V ponedeljek se pri nas dobimo še z žlahto, v torek pa Irena dela prvi dan na srednji šoli.
Ponedeljek je bil pri nas lep, pa sta ga Mitja in Miha izkoristila za popoldansko Orešje. Torek je še obetal, jasno, nekaj gradienta, zmerni J, zgoraj JZ-Z. Gremo poskusit. Miha je spet za, Gabi gre tandemirat na Lisco. Ne Lenart, ne deda danes nista za letenje.
V službi se spet vse obesi na čas mojega odhoda, a uredim stvari in sem na pristanku ob dogovorjenih 13.45. Na startu je dobra sapa, navdušuje pa jata vran, ki vrti neposredno pred startom in lepo pobira. Juhej! Oblačim se poletno, saj je 30°C, na neke višine pa ne računam. Miha potegne in najprej kaže, da ga je splahnilo v grmovje, a se nekako splazi ven, tam pa bomba gor. Sam lepo odletim, ne zacurim, niti me ne vzame gor k Mihcu, ki je že lepo visoko. Pustim mu anteno in odpeljem potipat proti gradu. Drži, od gradu nekaj zabrbota in tam zapnem steber. Gre lepo, presenetljivo visoko, začuti se že svežina. Užitek.
Znani lepi razgledi. JZ-Z me je odnesel nazaj, nekam za štart. Po glavi mi začnejo rojiti neumnosti, kot, to pa je pa idealno za na Donačko, če z nižjimi višinami se je odletelo tja. Toda so še druge, močnejše skušnjave. Pred vzletom sem Mihi povedal, da bom spet poskusil na zahod, na Orlico, recimo na Sromlje in nazaj, kar si želim že olala let, ko od doma opazujem to gričevje. Res je, da je Z kar močan, po drugi strani pa imam krasno višino in predvidoma lahek povratek z vetrom. Grem!
Pridem čez Špiček in prepričan sem, da bo kaj ruknilo z razgibanega terena tam spodaj. Ampak le tonem in moram se sprijaznit, da je za danes dovolj tudi če obrnem vsaj pišeški grad. Zapičim se v Špičkov južni greben, pa ni nič. Tudi drevesa spodaj so presenetljivo mirna. Bemti, a bom zdaj tu scurel?! Za grebenom nekaj rukne, a ne zagrabi, temveč me le premetava in počasi s pozitivno nulco splahuje naprej. Vmes me enkrat pošteno vsuje, a se Curec hitro sestavi nazaj. V nekem trenutku me splahne in v hipu zgubim vse prigarane metre. Potem le še bežim z vetrom v rit. Noben breg, na katerega se naslonim, ne da nič, morda le malce počasnejše curenje. Tako se tik nad terenom prešvercam vse do meje pod Bukovjem, kjer še nekaj deset metrov nad ravnico upam na kak balon, da me vzame čez hrib. Seveda ga ni in pristanem.
Pa dobro, tudi Rima niso zgradili v enem dnevu. Kot pogosto, sem na pol zadovoljen. Preboj je narejen, lokalna Orlica je načeta (pustimo tiste big days, ko tu čez kruzajo mojstri z Ifke, pa, ok, enkrat ali dvakrat tudi Gabi s Švarča, pa
Wosa (!) z Orešja), žre pa me curaža, ko je zunaj še bohoten dan. Ok, ni napredka brez žrtev. Pa naj bo. Prijetno godi tisto pobiranje nad gradom, lepa višina, podaljšanje špure na zahod. Gledam arhiv;
9.9.2021, skoraj okroglo pred enim letom, sem že obrnil Špiček in se privlekel nazaj.
Miha je že prej pristal in šel gor po svoj avto, Natalija pa naju je opazila na WU in oskrbela z rosnima piksnama pivca, ki ga je Miha pripeljal še predno sem pospravil opremo. Res se nam godi, nimamo se kaj pritoževat. Greva še po moj avto, ki ga je pustil v vasi pod vzletiščem, od kod je le še kakšnih 15 min hoje do gor, in se posloviva, do čimprej spet.
Doma sem kot s šihta in čas je še za kak opravek. Namesto za dokončanje urejanja gabrove meje grem raje na Žejno po slive za šnops. Izkaže se, da jih ni prav veliko, nekaj pa le. Bom poskusil dobit še kaj sliv, da jih bo vsaj za en kotel. Zvečer pa basket, kjer so se naši asi oddolžili nemcem za poraz pred enim tednom.
Lisca danes ni sodelovala in po večini so pocureli, tandemiranje pa je bilo tudi bolj švoh, spusti v dolino. Gledam Mihov trek in se čudim; nad anteno je noro letelo gor (in dol). Menda je dosegel svoj višinski rekord na Orešju. Bravo Orešje.
Letenje čez Orlico
Blog 22.3.2022.: "Gabi pa Drago sta pokazala, kaj tak dan da.
Gabi s Švarča do Bizeljskega (!), pa nazaj do Čelovnika (!) pa domov. To je pravo letenje. (Lahko) peš od doma in nazaj do doma, vmes pa ene 70 km." (8.9.2022, skrit trek, Gabi prodaja padalo, 50 hours only )
Gabijev let čez Orlico:
Ni komentarjev:
Objavite komentar