Lisca, 30.8.2022 (tor), Klubsko pred piknikom

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2504975/ - prvi pa curi

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2505070/ - drugi za tolažbo

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2504983/ - F&H&F

V jati se vrstijo se rojstni dnevi, za sredo je napovedan piknik na Orešju, ki je po navadi letljiv. Tokrat kaže v torek, bolje, pa se zmenimo za Lisco. Gabi in Wosa gresta tandemirat, pridružimo se jima še Danilo, Roberto in jaz, Drago gre pa že prej peš gor in ga še z Brega vidimo že odletet.

Na odhodu s šihta gledam ptičurine, kako navijajo - obeta se dober dan! 

Gor kaže lepo, le oblaki delajo senco. Tandemistom se mudi, in so hitro pripravljeni. Gabi potniku razlaga, kako super pogoji so. Hm, res ne zgleda slabo; zmerne južne sape, nebo v kumulusih. Tandema odletita, naslednji grem jaz. Hopla, glej ga zlomka, zunaj nekaj povrtavajo, a tonejo. Težko bo tako oddelat po štiri fure vsak. Vseeno odletim in se naslonim na breg, ki ne zagrabi, zato grem nazaj na zahodni greben, ta ne da, zato ven, nad Čučnika, da dobim nekaj zraka pod rit. Tam res zapnem nekaj švohnega, a uspem se zvrtet  še ne do višine starta, še en poskus na breg, ki je res mrtev in curnem na Cirje. Ajme! Nisem ravno vesel, a start tudi ni daleč. Vidim Danila, ki se vozi po grebenu, kasneje pa še Robertota, ki povrtava na zahodnem grebenu. Potem se potopim v hosto in hojo. Manj kot  v uri po pristanku sem spet nazaj gor, kjer se pojavita še dva metulja pa Uroš.

Kličem Gabija, če rabi, da z njegovim avtom pridem po njih, saj sklepam, da so sureli na Kompolje. Kolega pove, da se že pelje gor in me prosi, naj ga počakam, ne pove zakaj. Nisem ravno pri volji čakat, medtem ko se dan izteka, a ostanem. Gor se pripelje z Rokovim avtom, s potnikoma, brez Wose. Ta si je pri pristanku grdo izpahnil koleno in ga tašča že pelje v bolnico. Uf, to pa je jeba, ne pa ena curažica. Naročenih imata cel kup tandemov, ne kaže pa, da bi se dalo pristajat gor in jih serijsko vozit, šoferja za vožnje iz doline pa tudi ne. Prosi me za šoferja. Rad pomagam kolegu, ampak to... Dogovorimo se, da odletimo, poskusimo pristat gor, če pa ne bo šlo, pa se vrnemo z mojim avtom.

Uroš odleti, Metulja se ne moreta odločit za v zrak, sam pa se hitro spokam, tokrat pred tandemom. Zdaj greben zagrabi, vendar se ne morem odlepit. Tako nizko rinem proti Rudeniku, a se na sredi obrnem, saj res švoh drži. Komaj se privlečem nazaj na Lisco. Ne razumem, dan zgleda bohoten. No, neko povrtavanje okoli terase potraja in me odnese do baze na skoraj 1,8k. Uf, pa saj dela, le otvoritev je dolgo trajala!

Na zahodu vabi Kum, na vzhodu Bohor, vse naokrog lepe baze, jaz pa kruzam pod eno. Krasno. A spomnim se na Roka in obljubo Gabiju. Pristrižem peruti in si zadam bolj lokalni izziv, zakrožit okoli Kompolj, da je avto na Bregu vseskozi v dosegu. Potegnem proti bazi nad Dragotovo hišo, vendar nič ne zagrabi, pa se spustim proti Čelovniku. Tam po nekaj tipanja le najdem nekaj zelo švohnega, a ne gre dovolj visoko, da bi lahko izvlekel kaj več, kot povratek na Breg.

Pristanem, pregledam pogovore, kličem Uroša, pa se izkaže da je še v zraku, vidim ga, ko pobira nad Razborjem, a gre skupaj z Gabijem pristat na Kompolje. Spokam in grem po njih. Gor peljemo še eno potnico, ki prihaja k sebi po slabosti od letka.

Malo še posedimo na terasi, pade nekaj rund, nekateri se še okrepčamo s poznim kosilom. Počasi že hladi. 

No, ja, konec koncev zame niti ni bilo slabo. Skupaj dve uri letenja, nekaj hoje, (vsaj) enkrat do baze, ostalo pa po samoomejitvi. Škoda za Wosovo nesrečo.

Drago je seveda lepo odletel (Metni vrh, Kum, Breg). Ko sem prvič odletel in sva se srečala, je grdo zacurel, a se je odlično pobral na Razborju, medtem ko sem jaz šel scuret na Cirje. Stari zna.
Uroš se je vozikal med Lisco in Razbrorjem in pos koraj uri in pol pristal nazaj na Lisci. Potem je še še eno rudo in pristal v mojem avtu. 
Gabi se je nekako znašel in vmes odpeljal dve furi. Roberto in Danilo nista objavila.

V Brežicah grem na OMV tankat, tam pa srečam Tinco, ki se je ustavila kupit nekaj čtiva za njenega Rokeca, ko ga bodo še nocoj operirali, saj si je menda potrgal križne vezi. Držimo mu pesti za hitro okrevanje!

Piknik naslednji dan je odpovedan, oblaki pa so prekrili nebo. Pokličem Belija in greva končno montirat  AVP na Orešje. Napravica končno začne delat (ps: dela do 9.9., ko spet crkne, tokrat menda poteče kartica, ki jo Beli 12.9. napolni, a se postaja še vedno ne zbudi; z Mihcem sva bila takrat gor, a je butl nisem resetiral).