http://xcglobe.com/flights#show-flight/2424919/
Po soboti, ki je bila rezervirana za Marušin mag., se pride nekaj klislice, po kratki kislici se vreme izboljša. Sicer je še marsikaj za postorit, a vročina je neizprosna. V ponedeljek izkoristim oblačnost, pa grem laufat. Mitja vabi v torek na Orešje. Da prideta z župnikom. Pa.... ok! Za ob treh se prijavi še Miha, Mitja lahko šele ob štirih, takrat morda tudi Beli.
Malce zamudim, ampak ni hudega. Itak sem zagrenjen, ker menim, da bi ob zgodnejšem startu, če nas ne bi armija jebala s svojim prekletim peskovnikom, na tak dan še kaj poletel, tako pa si zadam lokalne cilje. Da ne bi bil preskromen, si zadam obrnit Sremič, rezerva za res dobre razmere pa Veliki Trn. Skratka naskok na Orlico.
Na startu kaže lepo, vleče zdrav jug tam med 3 in 5m/s. Mihi napovem dolgo jadranje. Odleti prvi. Sam lepo odstartam, a popravljam en uh, ko me zanese na desno, nad klet, kjer ni več veliko prostora za popravljat. Ker me že dviguje, si tudi ne upam prekinit in se tako le še odrinem od betonske plate, vesel, da se nisem zapel v štrleče železo in nizko zvozim. V zraku se še rešujem pred drevesi na desni, potem pa se šele začnem kobacat v zic. Uf, xalpski start.
Zunaj dela, Miha je že visoko. Porineva na zahod, a ne gre dovolj visoko za preskok. Pičiva na hr, kjer dela bolje, a ne dovolj za Tuheljske, kjer se namaka Natalija. Poskusim še zunaj, a razen nekaj balončkov ni nič oprijemljivega. Nazaj na Orešje, kjer je že Mitja. Bumbar, spet s hajk opremo. Ponovno grizem v zahod, a spet ne da dovolj za čez, pa vendar dovolj za proti Bizeljskem. Tipam čez cesto, že vidim kamnolom. Stebra ni, pa spizdim nazaj na bizeljski kucelj, ki nekaj drži, a ne nudi nič oprijemljivega. Zacurim nazaj proti Orešju, pridem do brega, zavijem na varno proti vzhodu in v zaveterju scurim na že prej izbrani travnik. Sicer vidim, da je avto na pristanku, pilota pa nobenega. Hoja je vedno opcija, zato pristanek na pol brega.
Pokličem Miha, ki pove, da sta z Mitjem dol pri avtu, lepo v senci. Prideta pome, še preden v senci oreha pospravim opremo. Brzina, ni kaj. Poberemo še avte in v Pinelo na zaslužen pir. Za drugo rundo se pridruži še Beli, ki pač ni utegnil prit na štart. Janez se odločil raje za Koričko, kjer je spet postavil nov časovni rekord.
Dan z inverzijo na 900m je bil dober za lokalno drajsanje, ne pa za kaj več. In to smo dobro izkoristili.
Na Ambrožu so T3 državnega prvenstva prekinili zaradi premočnega vetra, s Slivnice ni neslo daleč, na Moravški je Zagorc izvlekel le nekaj več od nas.
O.K.
Ni komentarjev:
Objavite komentar