https://www.youtube.com/watch?v=iAFI6xiZDW4&feature=youtu.be
Februar je letos zelo topel. Zahodni veter prinaša vroč afriški zrak. Danes se malo obrne v jugovzhodnik in oglasi se letalni alarm za Lisco. Gradient je švoh, inverzija nizko, ko pa se že peljemo gor, pa zares opazimo še od puščavskega prahu ubito nebo. A upanje ne umre.
Miha poberem v Brežicah, Gabi pobere Woso v KK in naju na Gnoju. Kupi plato pira v Sevnici. Na Bregu smo nekaj po 13h, pol minute pred kombijem (Drago, Niko) iz Radeč in Mitjem s šihta. Danilo si premisli in gre z nami, ne peš. Na poti prehitimo Leona, ki pa raje pešači.
Na startu najdemo še Robertota, ki je že na odletu. Drago ima z njim kratek pogovor, kako da ni vedel za današnjo odpravo. Ne zapletamo. Odleti, a se ne uspe pobrat. Občasno malo popiha gor, sicer pa zgleda precej ubogo. Za čudo božje sem prvi pripravljen, ostali postopajo po štartu. Vseeno odletim ob prvi sapici gor.
Naslonim se na breg in se na hlapih in prdcih vseskozi rešujem nad greben. Po ene petnajstih minutah jajcanja grem nazaj nad štart, malo oblajam bando pritlehno in v tistem zapnem stebriček. Ouje! Višino pokurim do male Lisce, ko se mi pridruži cela jata. Artika in Sigmi gredo na Ješivec in naprej, sam se moram najprej (spet) spajsat izpod grebena. Nadaljujem u izi in navijam, kjer se da. Drago dirka, Mitja in Wosa za njim, Gabi malo zaostaja. Rudenik še lepo obrnem, nazaj gre nizko in se oklepam balončkov, da priskakljam do Ješivca, kjer se je pobral Gabi. Meni ne da in grem nazaj nizko okoli male Lisce. Gabi je nad grebenom, jaz pod. Malo povrtavam z Leonom, ki je tudi tam, ampak tonem. Ne gre gor, pa naj gre dol. Čez Razbor, čez Savo, pa na pristanek.
Tam je zbrana že večina druščine. Gabi prileti malo kasneje in prinese ključ od kombija, kjer čaka pivo. Sledi še malo druženja na toplem soncu, pa fotosešni, potem pa se razkropimo vsak po svoje. Fajn dan.
Doma lahka juhica. Najam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar