Za vikend se obeta lepo vreme, a ne letalno. Irena predlaga kombiniran izlet, a se nekako ne zorganiziram, ne najdem neke pametne kombinacije hoje in letenja.
Obeta se zahodnik, radeški Kondorji gredo malo na Lisco. Pa greva še midva. Z avtom na Breg, do izhodišča, potem pa počasi peš gor. Opremo nosim bolj kot utež, saj nimam nekega upanja, da bo kaj z letenjem. Lep špancir.
Gor naletiva na Robertota in Slavico, ter njuno vnukinjo (?). Skupaj na igrišču popijemo čaj (ki ga pri koči dobim skozi okno) in eno rečemo. Medtem na grebenu vidim postave z nahrbtniki. Izkaže se, da so Kondorji, ki gredo na zahodni start. Zagrabi me. Irena pravi, da bo lahko sama sestopila, torej ok. Roberto še razmišlja, vnukinja ga obsedeno prosi in nagovarja, naj jo vzame s seboj. Noro, kako je vztrajna.
Na start pridem, ko je Mrko že odletel, Stane pa je na odletu. Tako lahko pofotkam le še Dragota, ki pa se za razliko od onih dveh lepo pobere. Sicer močno zanesen z zahodnikom, a pobral se je. Panika, treba je it čim hitreje. Irena lepo posname start.
Uspe mi povrtet en balonček, kaj več pa ne. Za Dragotom se spustim proti Bregu, kjer med premetavanjem pristanem za gasilnim domom. Kolega pristane kakšnih 500m bolj vzhodno, ppri kozolcu. Ga je zahodnik ustavil. Prva dva sta zavila kar na Kompolje, kamor ju grem iskat, Marko pa me potem na poti nazaj na Lisco odloži pri mojem avtu. Rukzak pustim tam in odšibam Ireni naproti. Srečava se malo pod Razborjem, potem pa počasi nazaj do avta. Po takem športnem dnevu bi se prileglo še kaj pojest, a kje v teh koronskih časih? Ja, na Lisci vendar! In greva nazaj gor, tokrat z avtom. Marko in Stanko sumljivo z užitkom srkata brezalkoholno pivo, ki je edino možno v teh hudih, koronskih časih. Med čakanjem na gobovo juho se Ireni pivo prevrne in po vezah dobim grenko pivo. To se pa že bolj prileže.
Dan je tako prav lepo zaookrožen. Malo pohodništva, en micken luftanja, pa še zaslužen obrok na vrhu hriba. Ne bo hudega, če nadaljujemo v tem duhu.
Podzgodba
Irena si preko spleta naroči pohodne copate Salomon, ki pa se izkažejo za premale. Ker se ta teden ravno odprejo trgovine, jih greva v Hervis zamenjat, a ni nič primernega. Zato pa najdem jaz ene pohodne Salomonke, ki bi mi ustrezale in jih vzamem kot zamenjavo za Irenine premale. Že naslednji dan me med sprehodom po Selah ožulijo, a vseeno jih obujemza Na Lisco. Morajo delat. Rezultat je precej ožuljen. Kasneje jih uspem zamenjat za pol številke večje, pa je stvar rešena.
Ni komentarjev:
Objavite komentar