Gozd, 28.2.2021, Odprava h Gojzdnim vilam

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2399069/

https://photos.app.goo.gl/z2Y6oS6h7VWUSXam8

Vreme: topel zahodnik, ki se obrača v hladen severovzhodnik. Vmes, v sredo, na Lisci izkoristimo obdobje JV, takoj po letenju se že načrtuje naslednje. Za nedeljo kaže dobro, a nihče nima jasne zamisli, kje. Čudno, ne?

V soboto z Ireno naskočiva Boč. Zjutraj je še oblačno, na poti do Kostrivnice naju dobi še par kapljic dežja, a na poti gor se zjasni v prekrasen dan. Čudovit sprehod po prisojni strani Boča. Na vrhu Irena zleze še na razgledni stolp, da užijeva razglede na celo Štajersko, na poti dol pa sva še lepo pogoščena pri koči, ki je še v obnavljanju.

Za nedeljsko letenje se nikakor ne moremo dogovorit. Dobrovlje, Kopitnik? Ne hvala. Ko se še v nedeljo zjutraj ne moremo dogovorit kam bi šli, se sam odločim za Veternik. Zdi se mi, da bi bilo vetra še v užitnih mejah, gradient pa je dober za nizke hribe. Če odletim, pride Irena po mene, če scurim, pa se sprehodim gor in dan je rešen. Ležim v postelji in prebiram Sobotno prilogo, ko pokliče Mitja in me prepriča, da gremo na Gozd. V 15 minutah sem pripravljen, nahranjen (hvala, Irena) in na odhodu. Mitja me pobere na Čatežu, v KK pobereva Woso, skupaj na Gnoju prisedemo Gabiju. Še vedno ni jasno, kam gremo. Telefoniade so zmedene. Gorenjci in prestolniki gredo na Štajersko, mi kolebamo. Dobrovlje so ziher, plan je naredit oblet Menine planine, Gojzd obeta vsaj drgnjenje med Križko in Potoško, čeprav se mi zdi, da napoved kaže bolje. V Sevnici, pri Hofru se dobimo še z Dragotom in Nikotom. Tastaradva trmariva za Gozd, Mitja le pritegne, Nikotu je vseeno, Gabi in Wosa sta preglasovana. Gremo na Gorenjsko. Na poti preverjamo razmere in kaže, da se nismo zaribali. Poskušamo organizirat spust avta, pa ne gre, niti na parkirišču Gabi ne uspe prepričat nobenega pohodnika. Jebiga, bomo že.

Na startu lepo kaže, smo pa tam med prvimi. Domačinom se nikamor ne mudi. En lokalc odleti in se pobere. Hitro mu sledijo Mitja, Drago in Gabi, potem pa še Wosa, jaz in Niko. Rokenrol se začne.

Mučim se na višini starta, medtem kolegi pobegnejo gor in naprej. Ko se končno poberem, se odguncam za ostalimi, ki so potegnili na vzhod. Je precej pestro, ušesa klofajo. Pri Storžiču me lepo vsuje, a se Curak lepo sestavi nazaj. V glavi mi veje in me plaši severni veter, ki ga pa dejansko ni čutit niti na vrhu stebrov. Ti pa so dejansko bolj zunaj in ne nesejo veliko nad 1,7k. Z Nikotom sva več ali manj skupaj in kar dobro nama gre. Na preskoku s Potoške proti Krvavcu ga nekako izgubim.  Nizko rinem v Ambroža, pa nič ne prime in odvijem proti dolini. Pod seboj (no, nisem še čisto na tleh) zagledam Advance-a - ah, to bo Niko, si mislim. Že malce živčen gledam gor, kako vrtijo in čakam, da povozim kak steber z zadnjega grebena nad ravnino. Res ga zapnem in se spravim nad Krvavec. Kolega spodaj se parkira na Grajcu. Med vrtenjem ga opazujem in upam, da se pobere. Nad Krvavcem opazim jatico Gabi, Drago in Mitja, kako rinejo še naprej proti Kamniškemu vrhu. Nisem bil najbolj pri samozavesti, pa sem jih pustil in se obrnil nazaj. Dan se je stabiliziral in let proti Gozdu je bil manj divji. Spet lep steber na Tolstem vrhu, ki ga pokaže ptiček. Tako pridem na Križko goro. Mitja in Gabi sta me že dohitela in povrtavata malo nižje. Ok, gremo dalje, si mislim in se z višino koče na Križki vržem na Dobrčo, kjer že vidim nekoga. Priklopim vzhodni greben in se po njem spajsam na južno pobočje in tam počasi na višino vrha. Ha, danes ne bo nič s Stolom. Grem nazaj nad še enim, ki je priletel s Križke (izkaže se, da je to Tomi E.). Cure lepo reže v rahel čelni veter in udobno dosežem Gozd. Tam spet vse leti gor. Kaj zdaj? Vidim, da je kombi še vedno na parkirišču, pa se odločim pristat na Gozdu. Malo telovadim z ušesi, da se sploh lahko spustim in grem pristat na prostran šolski teren. Tam pri zavetišču je zajla, pa ne bi preizkušal spretnosti izogibanja žicam na zaveternem platoju. No, dobro za tako na hitro odločen dan.

Med pospravljanjem sporočim, da bom avto jaz spustil, a se oglasi Niko, da je že pri avtu. Je scurel v Predvor, nazaj ga je pripeljala sestra, ki je prišla ponj iz Lj. Dobra sestra. Pošljem ga nazaj letet iz z veseljem gre. Proti koncu pakiranja vidim pri zajli pristajat rdečo sigmo. Drago ali Wosa. Gabi potrdi, da so vsi trije pristali tam. Šibam po avto (in pivo v njem) in se pripeljem do njih. Mitja je pristal spodaj, a mu je dolgčas in si najde prevoz gor ter se nam pridruži. Medtem tam pristane še Nejc S.

Kolegi so super odleteli. Trije mušketirji, Gabi, Mitja in Drago so Krvavec podaljšali še na Kamniški vrh, pa nazaj, pa še enkrat na Potoško in pristat h kombiju. Pod Krvavcem zacurjeni Advance ni bil Niko, ampak Wosa. Niko se je sredi preskoka obrnil nazaj na Potoško in scurel v Predvor. Wosa se je spajsal s podna in se pridružil trojici kolegov, ko so se vračali s Krvavca.  Na xcglobe smo vsi skupaj v taki lepi skupinici.

Povratek je bil (skoraj) brez vmesnega prehranjevanja, (sendviči na bencinski za nekatere), a s precej piva. Doma pozno, utrujen, a zadovoljen.  

Lisca, 24.2.2021, Prebujanje Lisce s peščenim nebom

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2397795/

https://www.youtube.com/watch?v=iAFI6xiZDW4&feature=youtu.be

Februar je letos zelo topel. Zahodni veter prinaša vroč afriški zrak. Danes se malo obrne v jugovzhodnik in oglasi se letalni alarm za Lisco. Gradient je švoh, inverzija nizko, ko pa se že peljemo gor, pa zares opazimo še od puščavskega prahu ubito nebo. A upanje ne umre.

Miha poberem v Brežicah, Gabi pobere Woso v KK in naju na Gnoju. Kupi plato pira v Sevnici. Na Bregu smo nekaj po 13h, pol minute pred kombijem (Drago, Niko) iz Radeč in Mitjem s šihta. Danilo si premisli in gre z nami, ne peš. Na poti prehitimo Leona, ki pa raje pešači.

Na startu najdemo še Robertota, ki je že na odletu. Drago ima z njim kratek pogovor, kako da ni vedel za današnjo odpravo. Ne zapletamo. Odleti, a se ne uspe pobrat. Občasno malo popiha gor, sicer pa zgleda precej ubogo. Za čudo božje sem prvi pripravljen, ostali postopajo po štartu. Vseeno odletim ob prvi sapici gor.

Naslonim se na breg in se na hlapih in prdcih vseskozi rešujem nad greben. Po ene petnajstih minutah jajcanja grem nazaj nad štart, malo oblajam bando pritlehno in v tistem zapnem stebriček. Ouje! Višino pokurim do male Lisce, ko se mi pridruži cela jata. Artika in Sigmi gredo na Ješivec in naprej, sam se moram najprej (spet) spajsat izpod grebena. Nadaljujem u izi in navijam, kjer se da. Drago dirka, Mitja in Wosa za njim, Gabi malo zaostaja. Rudenik še lepo obrnem, nazaj gre nizko in se oklepam balončkov, da priskakljam do Ješivca, kjer se je pobral Gabi. Meni ne da in grem nazaj nizko okoli male Lisce. Gabi je nad grebenom, jaz pod. Malo povrtavam z Leonom, ki je tudi tam, ampak tonem. Ne gre gor, pa naj gre dol. Čez Razbor, čez Savo, pa na pristanek. 

Tam je zbrana že večina druščine. Gabi prileti malo kasneje in prinese ključ od kombija, kjer čaka pivo. Sledi še malo druženja na toplem soncu, pa fotosešni, potem pa se razkropimo vsak po svoje. Fajn dan.

Doma lahka juhica. Najam. 

Lisca, 20.2.2021, planinski izlet in spust na zahodniku

Hf http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2396818/

F http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2396629/

Slike: https://photos.app.goo.gl/RPAYfEEVaGyPtmVK7 

Za vikend se obeta lepo vreme, a ne letalno. Irena predlaga kombiniran izlet, a se nekako ne zorganiziram, ne najdem neke pametne kombinacije hoje in letenja.

Obeta se zahodnik, radeški Kondorji gredo malo na Lisco. Pa greva še midva. Z avtom na Breg, do izhodišča, potem pa počasi peš gor. Opremo nosim bolj kot utež, saj nimam nekega upanja, da bo kaj z letenjem. Lep špancir.

Gor naletiva na Robertota in Slavico, ter njuno vnukinjo (?). Skupaj na igrišču popijemo čaj (ki ga pri koči dobim skozi okno) in eno rečemo. Medtem na grebenu vidim postave z nahrbtniki. Izkaže se, da so Kondorji, ki gredo na zahodni start. Zagrabi me. Irena pravi, da bo lahko sama sestopila, torej ok. Roberto še razmišlja, vnukinja ga obsedeno prosi in nagovarja, naj jo vzame s seboj. Noro, kako je vztrajna. 

Na start pridem, ko je Mrko že odletel, Stane pa je na odletu. Tako lahko pofotkam le še Dragota, ki pa se za razliko od onih dveh lepo pobere. Sicer močno zanesen z zahodnikom, a pobral se je. Panika, treba je it čim hitreje. Irena lepo posname start.

Uspe mi povrtet en balonček, kaj več pa ne. Za Dragotom se spustim proti Bregu, kjer med premetavanjem pristanem za gasilnim domom. Kolega pristane kakšnih 500m bolj vzhodno, ppri kozolcu. Ga je zahodnik ustavil. Prva dva sta zavila kar na Kompolje, kamor ju grem iskat, Marko pa me potem na poti nazaj na Lisco odloži pri mojem avtu. Rukzak pustim tam in odšibam Ireni naproti. Srečava se malo pod Razborjem, potem pa počasi nazaj do avta. Po takem športnem dnevu bi se prileglo še kaj pojest, a kje v teh koronskih časih? Ja, na Lisci vendar! In greva nazaj gor, tokrat z avtom. Marko in Stanko sumljivo z užitkom srkata brezalkoholno pivo, ki je edino možno v teh hudih, koronskih časih. Med čakanjem na gobovo juho se Ireni pivo prevrne in po vezah dobim grenko pivo. To se pa že bolj prileže. 

Dan je tako prav lepo zaookrožen. Malo pohodništva, en micken luftanja, pa še zaslužen obrok na vrhu hriba. Ne bo hudega, če nadaljujemo v tem duhu.  

Podzgodba

Irena si preko spleta naroči pohodne copate Salomon, ki pa se izkažejo za premale. Ker se ta teden ravno odprejo trgovine, jih greva v Hervis zamenjat, a ni nič primernega. Zato pa najdem jaz ene pohodne Salomonke, ki bi mi ustrezale in jih vzamem kot zamenjavo za Irenine premale. Že naslednji dan me med sprehodom po Selah ožulijo, a vseeno jih obujemza Na Lisco. Morajo delat. Rezultat je precej ožuljen. Kasneje jih uspem zamenjat za pol številke večje, pa je stvar rešena. 

Kovk, 15.2.2021, Prevetrovno za (sproščeno) luftanje

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2395548/

https://gopro.com/v/o6yymK8awkEpO  ali 

https://www.youtube.com/watch?v=Ic8J9seBpXg&feature=youtu.be

Čez vikend imamo prelepo vreme. Žal ni čisto letalno, saj sever zelo hitro podi prelepe baze.

(zapis odpihnjen, nadaljevanje po luknjastem spominu konec marca)

Na hitro se zberemo za ponedeljkovo odpravo na Kovk, pelje Gabi. Itak imam star dopust za porabit. Drago, Niko, Danilo, Gabi in Rado, Drnovo ob 10h. Malo pred 12h smo pri cerkvi pred Anjo, od koder gledamo prve v zraku, kako navijajo. Samo nas skupaj s skupino Štajercev (Koler, Zorman,...) zategne gor. Kar vleče. Ampak ljudje odletajo. Bolj ali manj s težavo, a se le varno spravijo v zrak. Gabi gre prvi iz naše ekipe. Artika mu razmetava vendar ga majster lepo ukroti in odskaklja v luft. Meni dva držita Cureta, ker ga sicer veter meče povsod. Spravim ga nadse in komaj priskakljam do roba, da se lahko odrinem in zaplavam. Veter me spipa gor, malce čukasto gledam, ampak ok.

V zraku sem malo trd, saj ne vem, kaj naj si mislim. Vetra, izrazit jugozahodnik-zahodnik, je za izvoz, a v daljavi vidim junake, ki se plazijo okoli Čavna. KO sem bliže, gledam Gabija, kako napada Čaven čez dolino, a se vrne in pobira pod in nato ob meni. Porinem še proti Predmeji, toda s slabim občutkom, saj mi po glavi brenči Danilov klofer z zasilnim pristankom tukaj in pa veter, ki vleče okli Čavna. Z olajšanjem spizdim od tam. Malce bluzim pred Kovkom, kjer se tiponi vozijo precej zunaj in iščem kamerade. Razen Gabija ne najdem nikogar. Ko se tako pogovarjava in sprašuje, kje je Drago, mu prepričan rečem, da najbrž na Nanosu ali Lijaku.  Gabi se vozi nad dolino, jaz grem na Nanos. Pri Vipavi že želim obrnit, ko dobim dviganje za nad greben in potem dalje do Hieronima. Ob takem zahodniku si ne upam do antene in spustim en močen steber. Nazaj nekako rinem v veter, uživam v razgledih in se pred Vipavo spet lepo poberem. Izpolnim si željo, pa se odpeljem nad Planino. Tam žal ni (več) dviganj in se le še spustim do Anje pristat. Vetra je še vedno precej, a gre. Uf. dobro rešen dan.

Gabija najdem pri Anji, s štajerci. Povedo, da po večini sploh niso odleteli, saj je na startu preveč pihalo. Preostali trije iz naše ekipe so še vedno gor. wtf?! Drago in Danilo kasneje le odletita dol, Niko pa raje nekomu pelje avto dol. Hm, Drago pravi, da po mojem odletu ni bilo več štartljivo (razen za Gaberška).

Žal mi je za kolege, a sam sem dobil, po kar sem prišel.

ps: okoli Čavna je prišel mojster, ki pa je odletel dobro uro pred nami.

 

Kovk, 2.2.2021, Zgrešena vremenska napoved in zgrešeno reševanje dneva

 http://xcglobe.com/flights#show-flight/2394243/

https://photos.app.goo.gl/1amHTkTp7gKLC1wx6

Okoliščine doma so ... mračne. V noči s sobote na nedeljo je umrl Ivo. Saj je bilo pričakovano in zanj (po svoje) odrešujoče, a za bližnje je ločitev boleča.

Po sneženju se pred močno otopitvijo obeta kar dober letalni dan na Primorskem. Napovedi niso tako dobre, kot prejšnji torek. Gradient šibkejši, vetrovi bolj južni, a bodri nas jasnina, saj primorsko sonce vedno požene zrak v višave.

Irena nima zadržkov, da grem in organiziram odpravo, v kateri pristanemo Miha, Danilo, Mitja, Drago in Rado, ravno prav za v Mihov Turan. Grem overloaded, 125,1 kg. 

Na poti dol preko webcamov ugotavljamo, da se vreme ne obnaša ravno po napovedi, saj je Primorska pod oblačnostjo. A dol gre širna slovenija. Glede na napovedan zahodnik in ne prav dobre višine ugotavljamo, da se bo s Kovka težko prebit okoli Čavna in bi bilo bolje it na Lijak. Ko pridemo okoli Nanosa, nas pogled na vipavsko dolino spravlja v rahlo brezvolje. Vseeno optimistično podaljšamo do Lijaka, kjer pa pa nas videno stanje že na AC obrne nazaj na Kovk, kamor se odpravijo tudi vsi ostali. Nimamo prevoza, pa nas Miha zapelje gor.

Na startu postopa polno ljudi in še prihajajo gor. Nebo je zabito, pihlja švohcen JZ. Žalost. Starta Đuro, ki pojadra, ostali za njim večinoma pocurijo. Z Erzom vred. Z Mitjem se sprehodiva po grebenu do kuclja s križem in fotkava Đurota, ki se z Enzotom pajsa na minimalkah. Ni kaj, vse je jasno. Dan bo rešen z grebenarjenjem Kovka, za kašno pravo letenje ni šans. Počasi se vsi skobalimo v zrak. Uspe mi lep start, Curec je pohleven za startat. Od našega moštva je za menoj le še Danilo.

Greben lepo drži in v leru kruzam proti Predmeji. tako jih nekaj prehitim. Je Curec kar hiter (ok, proti Mihovem Ionu, mimo katerega švignem, sploh). Oudie tuli, da se je task začel - od kod mu task?! Privoščim si pipkanje po instrumentu, da zbrišem task. Opravilo gre celo s tadebelo rokavico, v katero pa tokrat nisem vstavil grelcev, saj nič ne kaže na kak pretiran mraz. Sem pa dva grelca dal Danilu. Rokavico pa potem moram snet, da pridem do kamere, saj si lahko privoščim nekaj fotkanja. Pred Predmejo nadletim Dragota in Mitja, ki se že vračata. Nad zatrepom doline visi cela jata padal, zato se spustim tja, tudi ko se začne udirat.  Obrnem ob skalah, kjer je malo prej še držalo, a istih misli je tudi en junak s tovarniškim 777. Je malenkost pred in pod menoj. Zdi se mi nevarno, da se dva drenjava tik ob skalah, pa se obrnem nazaj proti Predmeji. Po neko skalo, na katero računam, ni nič, pa se obrnem in jo ucvrem nazaj. Miha je že nad menoj in tudi rine tja. Na mesto, kjer sem se prej izogibal drenjajnu  z drugim pilotom, pridem cca 60m nižje. Uf! Ampak, saj bo. Breg drži. Kurac drži. Surfam skale in krošnje nizkega drevja, tu pa tam kaj zapiska, pretežno pa tonem. Miha vidim globoko spodaj. Tiščim v breg in upam na čudež, ki pa se z vsakim metrom oddaljuje, tako kot greben nad menoj. Ne upam si nizko porinit čez nek plato (celo neka hiša je tam gor?!), grem okoli in izgubim tistih 600m, na katerih sem se na kratko obdržal. Pririnem pod start brez možnosti, da se poberem. Start  je v dosegu peš, za popravca, a ne vem kje bi čim višje pristal. Pod menoj je Krapež i gruntam da bi pristal kje tam in se oskrbel z vinom. Pristanem bolj v dolini, na nekem prostornem travniku. Računam, da bi rabil kakšni dve uri za gor. Takrat bo že za vse prepozno. Sklenem, da bi bilo dobro poiskat kak prevoz za gor, pa bo dan rešen. Peš odšibam proti Anji in pokličem Miha, ki pove, da je v Ajdovščini. Na netu poiščem taxi za gor (20€ za dva) in obvestim Miha. Ta pove, da je pravkar dobil prevoz gor. Sporočim mu, da sem pri Anji in naj me poberejo na poti. Taxi odpovem. Čakam. Ljudje letijo. Čakam. Ljudje pristajajo pri Anji. Čakam. Kličem MIha in pred tem vidim, da se WU hvali, da je pri piru v svojem avtu. WTF?!  Pove, da je dobil štop iz Ajdovšne (skorja) do avta in je seveda šel. Čakam naprej. Kličem Danila, ki pove, da ga je sklofalo in je v sili pristal pri Predmeji. Živ in zdrav in cel. Miha ga je pobral. Prideta čez 15 minut. Čakam. Vidim, da sta Drago in Mitja prijavila. Oba sta v Vipavi. Čez tričetrt ure se Danilo pripelje s Samovim kombijem. Ga je pobral mimogrede. Pride še MIha. Gremo do cerkve, Samo dobi svoj kombi, mi dobimo pivo, Počakamo še Metuljčke (MitjaJ, Lojz, tečajnik Gregor (?)). Popijemo in gremo naprej do pumpe, še po nekaj piva in nekaj hrane. Gremo naprej do Vipave, pri Placu, kjer čakata Mitja in Drago. Spet pivo, pa malo meze. Miha pove, da se ne mudi, ker šele ob pol sedmih lahko prevzeme računalnik, ki ga je kupil preko neta. Za tamale, za šolo na zoomu. Premaknemo se na Vrhniko, do "Erzove" pekarne, na še malo meze in še malo poplahnit. Od tam v barjansko predmestje Ljubljane po komp. Grem odtočit in zagazim v blato, potem pa še z glavo butnem v neko tablo. Ni moj dan. Premik do Trebnjega, kjer je treba spit še preostanek pirov in še nekrat predebatirat dan. Z Dragotom se zmeniva, da mi proda svoj maksi skuter (Aprilia 500). On se ne vozi več, jaz pa bi se. V brežicah nekaj čez osmo še ujamem Lidl za zadnje nakupe in končno domov.

Lovrov makaronflajš dobro sede. Pregled dneva. Lenart gre spat k Zinki, z Ireno pogledava serijo, kmalu zaspim. Uf.

ps. Ko gledam trek in premlevam vse skupaj, vidim, da bi nad Budanjami moral enostavno podaljšat čez dolino na Nanos in se tam naslonit na zahodnik. Lahko bi se privlekel do Vipave. Ampak takrat sem razmišljal drugače in pristal na sredi med tremi možnostmi.