Švarč, 25.10.2020, nedeljska sladica

 http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2381551/

Za nedeljo Gabi sproži letalni alarm. Tamalih ni doma, grem. Wosa je na Lisci, Mitja vleče, a se na koncu ne odloči (prav tako, doma ima malega Aljaža), Danilo pa se je odločil, da se intenzivno začne privajat na Fusiona, ki ga je po nekaj testih le kupil, pride tudi Miha. Dobimo se pri kapelici, Miha nas zapelje gor.

Lepo vleče, Gabi se odloči malo pohendlat cureta. Na začetku ga kar malo matra (glej, hudiča!), potem pa ga lepo obvlada. Ugotovi, da je to kar živahtna žverca in odleti s svojim artikom. Sam se v drugo uspem spravit v zrak, ki le zagrabi. Sledi precej praskanja po bregu, nekajkrat gre čez. Z Gabijem se enkrat tako spustiva do Šedma in nazaj. Ugotoviva, da gre Cure v leru malenkost hitreje od A5. Vmes imava fotošuting. Še enkrat se spajsava gor, kar dela. Na koncu me kolega zvabi nad dolino, kjer lepo pošraufa, sam pa ne znam. Po tričetrt ure še midva pristaneva, kolega sta že malo prej. Še vedno je toplo, zlagam v kratkih rokavih, čeprav sem letel v puhovki, ker nisem hotel tvegat morebitnega mraza. Danilo je preventivno že prej nabavil siskspek, ki ga z veseljem uničimo na toplem soncu pred kapelico.

Vrnem se skozi T2, kjer poklepetamo ob kostanju, ki ga speče Mitja.

Orešje, 20.10.2020, do trde teme

 http://xcglobe.com/sites#show-flight/2380926/

Jeben covid nam kroji življene in šihte. Od danes zvečer naprej smo fasali še policijsko uro, poleg tega pa prepoved tapkanja okoli, vsaj ne iz svoje statistične regije, kar je naši firmi pošteno pristriglo peruti in obseg poslovanja. Zelo verjetno bomo kmalu spet doma. 

Danes sem med šihtom le občasno z enim učem zaznaval sončno vreme zunaj. Beli je napolnil sim za AVP Orešje, ki je začela delat. Miha razmišlja, da vseeno malo čudno kaže, ves čas jug. Da se ni kaj zataknilo? Ok, skočim po šihtu pogledat. Doma še malo razmišljam, ali vzet opremo s seboj ali ne, pa jo potem le vzamem, saj škodit ne more. Pomislim na Miha, saj sva se dogovorila za take popoldanske, a se mi zdi malo verjetno, da bo kaj, saj je napovedan zahodnik, pa še pozno je, kmalu bo mrak. Oddirjam gor, kjer pa klobasa res kaže jug, tako kot puščica postaje. Jebemti! Sonce je tik nad Špičkom. Za odstartat bo, potem pa na brzaka peš nazaj. Hitro in temeljito se pripravim, ter prvič v malo manj švohnemm vetru dvigujem Cureta. Nekaj malega me plete (trema), enkrat se mi podre, drugič pa gre lepo in zaplavam ven. Breg lepo drži in sledi malo vozikanja. Proti gradu ne gre, pohodim gas, pa v prazno. Desni gas si nisem pripel. Ajme neroda! Podrgnem breg, se poberem nad kucelj ter se postavim od brega v veter, da za trenutek spustim komande in si pripnem gas. Z eno roko ne gre, to zdaj že vem. Drži vedno bolj, vedno lažje se pobiram, Cureta lahko na ozko obračam in se zezkam. Problem je, ker vedno slabše vidim. Sončni špegli so za sonce, v večernem mraku pa so prej ovira. Dobro, za veter so še ok, a razmišljam, da jih bom moral snet. V dolini nekdo kuri in dim  tik nad tlemi odnaša zahodnik. Gor pa jug?! Cvikam it pristajat gor, saj kar lepo vleče. Grem ven, nad cerkev, pa ne spusti, spiralat se mi pa res ne gre, da bom potem pešačil nazaj. Klinc, grem pristat nazaj, dokler še sploh kaj vidim. Še zadnje pobiranje in... Kakšna višina mora bit? Zadnjič sem šel v pristanek z 520m, pa sem se šele v drugo komaj spravil dol. Tokrat poskusim s 510, pa me zadaj močno spusti, na srečo brez rokenrola, in kar nežno čmoknem na tla kakšnih 20m za avtom, ne poleg. Dobro, vmes je samo grmovje, kamor se je oni dan zapletel Miha, pri avtu pa itak vleče, da bi se lahko spet odpeljal čez. Vesel ko radio.

Podokumetiram stanje, pohitim s pospravljanjem, a me noč ujame in navlaži opremo še predno jo uspem stlačit v rukzak. Bo treba doma sušit. Počasi domov, zdaj me noč ne moti več. :)

Švarč, 19.10.2020, med malico

 http://xcglobe.com/flights#show-flight/2380599/

Danes naj bi bilo vreme še letljivo. Govora je bilo o Primorski, zmenili smo se za Lisco, na koncu pa je ekipa razpadla na Švarč in in Lisco. Kaj je komur bližje. Glede na napovedan švocen jug in nekaj gradienta sem se poigraval tudi z Orešjem, a sem na koncu podlegel čredemu nagonu in se odločil za Švarč. Priznam, zato ker je start 75m višje od Orešja, v takih kilavih pogojih pa vsak meter šteje.

Do malice podelam glavno na šihtu, v zaostrenih pogojih pomalicamo, potem pa jo ucvrem na Švarč. Banda gre v zrak prav v trenutku, ko gor parkiram. Pofotkam Gabija, ki mi pozira nad glavo in že vem, da danes ne bo nič. Wosa se je hitro potopil, Danilo praska po bregu, Gabi pa tudi ne spleza kaj dosti nad greben. Upam na malo grebenarjenja, saj se včerajšnji dan s potapljanjem v baze ne bo ponovil. Počakam na interval in lepo odletim. Trije štarti z C2 v milih pogojih mi dajo slutit, da cotica ni težavna za odletet.

Sledi nekaj praskanja po bregu in lovljenja balončkov, da se le spajsam nad greben. Gabi nekaj povrtuje pred zahodnim grebenom in ko nad njem iščem ta steber, pokurim tistih nekaj metrov ter se znajdem nepovratno nizko, ko sem obsojen na pristanek. In pristanem. Pa dobro, en micken luftanja pa je le bilo.

Med pospravljanjem (ko me v obup spravlja nova, zmuzljiva tkanina, ki jo je treba ukrotit v navaden žakelj) še malo pokomentiramo dan (jebeno nizka inverzija, ki tudi Dragota sklati z Lisce). Danilo naju zategne gor po avto in razidemo se. Ves naspidiran najprej želim še enkrat poskusit srečo, potem pa se odločim, da se grem raje dol vrečt z Orešja. Na poti čekiram pošto in najdem odprt služben task, ki ga naj bi naredil še danes. Ni blema. Na telefonu naredim dostopno točko in... In ne dela, oz. se računalnik ne more povezat v omrežje. Bemusuncežarko!! Ni kaj, domov ali nazaj na šiht. V Brežicah se odločim za šiht in tam poštimam zadeve.

Lenart še ni šel v Ljubljano, je na online predavanjih. Naj bi šel danes. Še vedno nahajpan bluzim okoli in moram laufat. Nekaj časa čakam Lenarta, ki ne ve kdaj bo šel, potem pa se le poslovim in grem še odtečt eno. Ujame me noč in ujamem se v obcestno luknjo in ujamem se na roke, tako da nisem preveč potolčen in lahko še pridirjam domov. Lenart je še vedno tu. Pregovorim ga, da ostane vsaj do jutri zjutraj, ko se bo laže izognil protikoronski policiji, ki preži na migrante med okuženimi regijami. Hajp še ne spusti pa spečem še palačinke za tamalga.

  

Lisca, 18.10.2020, mini pomlad v zreli jeseni

 http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2380270/

Vreme se štima, sam nisem najbolj na tekočem, zato pa se kolegi lepo organizirajo. Gabija sicer nekaj plete okoli organizacije zaradi rodbinskih kosil, sam pa sem v isti stiski, ker bi bilo treba spet it na rojstnodnevno kosilo. Jaz se za kosilo opravičim, Gabi pa zadevo prestavi na potem, ko se vrne. Prijavi se še Drago, Mitja pa sporoči, da je dobil Aljaža.

Drago, Gabi, Wosa, kasneje še Stane in Roberto, gor Leon, pa še nekaj njih.

Z Gašperjem se dobiva na gnoju, a predlaga, da greva vsak zase, saj se njemu po letenju strašno mudi nazaj, na taščino kosilo. Ok. Na Bregu pobereva še Dragota, gor peljem jaz.

Na terasi je za covid omejitve nenavadno pestro, s hrano in pijačo vred. Oštir se je znašel in ponuja le take-away skozi okno. Vse po predpisih. 

Na startu najdemo še Woso, na sprehodu z družinico.

Slabo hendlanje, lep start. Baze nizke in hitro dosežene. Prvič v vlogi za leading points 😁.

Na startu lepo popihuje. Med pripravo nekaj hendlam s Curetom, a se ne da kar tako. Ko le potegnem do konca, gre lepo gor, se postavi in spraviva se v zrak. Baze so, ampak so nizke. Pa dobro, saj nekih pričakovanj tudi ni. 

Ziheraško z višino, a na  koncu videl, da se da več.

Poberem se hitro, v prvem zapetem stebru in gre v bazico na 1,2k. Ni kaj več z mutovilit, grem proti Rudeniku. En redkih trenutkov, da sem potegnil prvi. No, dobro, Gabi je vmes porinil nad dolino, Drago pa je tudi nekaj zunaj obiral. Pa itak sta me kmalu dohitela, le mao nižje. Letim zadržano in držim višino kolikor se le da. Za nami pride še Wosa. Ena lepa vesela druščina.
Rudenik ne da nič obetavnega, vsekakor ne dovolj za preskok na Bohor in gremo nazaj. Klubska kolega se vozita bolj nad dolino, sam se ziheraško oklepam grebena in sem na Ješivcu spet nagrajen z bazno višino, ki jo na mali Lisci obdržim. Fantje so nižje, sam pa grem v baze proti Sevnici. Previdno tipam, ko ostali pridejo in se lepo pobirajo, le Gabi zelo nizko pod vikendom nekaj praska. Wosa gre suvereno proti Sevnici, z Dragotom pa proti Kompolju. Wosa se še pobere, midva pa pobegneva nazaj nad Razbor. Stari orel se tam z nekim vrtenjem še drži, meni pa ne da nič. Skupaj se spustiva do Brega in pristaneva. Ma, dobro je bilo. Wosa objavi, pristal je pri Sevnici.  Le od Gabija nobenega glasu. Na telefon ni dosegljiv, po postaji se ne javlja. Naju že skrbi, ko se le oglasi, še vedno leteč. Napoveduje, da bo pristal nazaj in pripeljal avto dol. Čakava in dočakava Staneta, Robertota pa vidimo, ko nas visoko preleti. Gabi še kar noče dol, pa nas Drago zategne gor, na zasluženo pivo. Med pivom opazujemo še nekaj veseljakov, ki so še kar peglali Lisco. Gabi nas je pošolal, saj je letel več kot dvakrat dlje od nas (a vseeno ni toplandal).

Dobro rešen dan, daleč nad pričakovanji, sprehodi po bazicah. Cure 2 se je lepo obnesel. Mašinca se je izkazala. Nisem zaznal nobenih težav. Prvi zavoji so bili bolj previdni, potem pa sva se lepo ujela. Sicer razmere res niso bile pretirano burne, a v normalni dinamiki ni bilo zaznati, da bi bilo krilo zelo zahtevno, lepo se ga upravlja in lovi. Klofanja ni bilo, le nekaj šumenja blaga ene dvakrat. Sicer razmere res niso bile zelo burne, tu pa tam pa je le malo potegnilo. Draga je enkrat pod menoj lepo vsulo. Nekih hudih primerjav z ostalimi nimam, saj imam vedno občutek, da me vsak naščije (v pobiranju v stebru). Gasira v redu, povečanje hitrosti je znatno, malo se gunca, a je obvadljivo. 

Lep dan.

Švarč, 17.10.2020, Malo hoje pred prvim testom C2

 H&F http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2380090/

V službi raziskujem, zakaj ob vsakem dežju pride do izpadov elektrike. V torek po pošti dobim testnega C2. Sreda je vetrovna, popoldan se umirja in vleče me na Švarč ali Orešje, vendar me le sreča pamet in grem raje hendlat na letališko stezo v Mihajlovcu. Kot zakleto prav tam ne piha skoraj nič, čeprav se vrhovi višjih dreves lepo krivijo. Je malo za poigrat in pregledeat cunjo. Pogledat. V četrtek lije, petek je že suh. Prav čez vikend se vreme le malo unese. Ampak na vrsti so slavja. Sobotnega, za Maurovo osemnajstko, se je spodobi udeležit. Glede na koronske čase je fešta  kar na Kremenu, zunaj, pred hišo. Računam, da tudi zaradi mraza ne bo trajalo dolgo in rukzak gre z menoj. Zadeva se pod milim soncem razpotegne, nočem pa bit partibrejker in počakam na torto, šele potem pa odrinem proti Senovem, kjer sva z Gabijem dogovorjena za hajk na Švarč. Malo naju grize, ker je cel dan vlekel lep jugec, na koncu jugozahodnik, ki se je zdaj obrnil v švoh severozahodnik. Torej zdaj vleče dol. Kakorkoli že, greva. Sprehod v vsakem primeru potrebujem, če pa bom lahko še odletel dol, bo pa čisti bonus.Sprehod med klepetom hitro mine. Gor naju prijetno preseneti rahla sapica gor. Razgrneva coti. Poskusim hendlat, a je prešvoh, ali pa ne znam, ali pa je cota zajebana. Po moje je prešvoh. Gabi pravi da gre s svojim pijem (pusi za hajk!) vzvratno, pa za menoj, da me bo slikal.   

Potegnem, vse je ok, le preblizu dreves sem in z levim ušesom potegnem po krošnjah. Hočem že podret, a cureka božanje krošnje ne zmoti in je za akcijo. Ob Džonijevem laježu se odlepim v zrak. Seveda nima kaj držat, pa se odpravim proti dolini. Malo gasa, pa poln gas, vse ok. Zadaj gre Gabi. Naredim krog (lepo prime, je odziven), pridem za njem in ga s pol gasa prehitim. Se vidi razlika med krili. Kolega intenzivno slika. V dolini pristaneva vsak s svojega konca, itak je nula. Pospraviva. Greva čez potok in čez cesto, pa sva nazaj pri avtih. Dobim cel album slik. Ok, fajn do naslednjič.

C2 zna starat v švoh pogojih. Rešen dan.

Švarč, 9.10.2020, Na hlapih mošta

 http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2378263/

Slabo vreme, dež in zahodnik. Za četrtek se naredi in Gabi sproži alarm. Seveda ne morem, služba. V petek bi lahko. V četrtek se zbere velika jata in vsi, razen Gabija, po dvakrat scurijo. Lokalni šerifi v dveh rundah nabije dobro uro in pol luftanja. Sicer pa se imajo fajn in si prislužijo pivo. Prav je tako. Za naslednji dan so še obeti, pa grem poskusit srečo. Ob 13h se odštemljam, domov preoblečt in po poremo, ob 14h sem na startu. Z Danilom in Woso se ne uskladimo dobro, itak pa gresta ona dva gor peš. 

Še je nekaj sonca, a vetra ni tapravega. Za moje pojme hitra priprava, ne veliko palamudenja in spravim se v zrak, ki zagrabi. V duhu me spremlja včerajšnji Gabijev prikaz mogočega in me onesrečuje, ker tega ne dosegam. Pozdravljam se s kolegoma, ki jo peš šibata gor. 

Vseeno se spajsam nad vrh, ene dvakrat se poskusim odlepit od brega (pa hitro spizdim nazaj), na koncu sledim enemu tiču, ki pocuri, medtem, ko drugi, ki ubere svojo pot, pobere. Scurim tudi sam in mehko pristanem pri kapelici. Med pospravljanjem nestrpno čakam, kaj bosta odletela pohodnika. Zgleda, da je dan crknil, saj sta uspela le odvijugat do mene. Wosa z lahko opremo (pusi), Danilo s testnim Fusionom. Saj cotica zgleda kar dobro. Mladenič me še zategne po avto in mi prihrani nekaj švicajna, do katerega pa ta dan tudi nisem imel izrazite volje.

V službi sem od kolega izvedel, da imajo v Hervisu neke popuste na merelke, pa sem šel pogledat. Merelk nisem našel, sem pa našel Salamonke za Lenarta. (V soboto jih greva kupovat, poba se odloči, a bone (še od osemnajstke!) ima v Lj. Čakava Lovra in s prijetno druživa. Na koncu se izkaže, da mora prinest fizične bone, ne le sliko črtne kode. Gre iskat v ponedeljek)