https://photos.app.goo.gl/8ugH3sH8sbzFm4seA
Za torek je bil napovedan bombastičen dan in pravi zagnanci so ga čakali na Lisci (no, nekateri tudi na Ivki). Na Lisci so ga dočakali šele pozno popoldan za lepo kruzanje tam okoli. A Mitji ni bilo dovolj in že zvečer kliče z ugotovitvijo, da bo sreda prava za Orešje. Irena in Lenart naj bi šla na Brezje (=dobro letenje), sam pa lahko grem kakšno urco prej s šihta.
Mama in sin ne gresta na Brezje, a Mitja vseeno pride ob 16h pome v Sela. Beli pelje s pristanka gor, kjer je že Toni in Janez, ki je prisopihal peš od hiše na sedlu. Malo kasneje pride še Ivan, fant s hrvaške strani.
Prvi odleti Janez, potem Mitja, ki ga spet vetrovi nekaj dražijo, da večkrat ponovi vajo, tako kot jaz malo za njim. Medtem se spravi v zrak še Andrej, Toni pa gre malo kasneje, kot ponavadi.
V zraku milina, vožnja na veter. Mitja hitro pofočka zahodni del brega nad gradom in zašiba na hrvaško, jaz pa za njem. Poba je prehiter zame, tako da na koncu po olc opraviva (skoraj) isto, vendar je kolega precej hitrejši. Lepa vaja potrpežljivosti, pobiranja na vetru in nevidna interna tekma, kdo bo bolj raztegnil. Mlajši kolega si je upal dlje na hrvaško in upravičeno "zmagal" ter šel pristat.Ko naklepljem svoji dve uri, se odpravim proti pristanku in vidim, da tam ni ne kolega, ne njegovega avta. Malo povprašam, pa nihšče ne ve kaj je z njim. Takoj po pristanku pa ga vidim, kako se pripelje nazaj in veselo razstavi mrzel sikspek. Se ga bil bolj vesel, kot roja komarjev, ki so strašili tam okoli.
S pivcem podraži še leteče prijatelje, ki se hitro odzovejo in v nekaj minutah so vsi pri pivu. Mitja jih odpelje gor po avte, potem pa se dobimo še na Bizeljskem, kjer Janez da za rundo, saj je po dvajsetih letih letenja le opravil še izpit.
Bizeljsko se je spet izkazalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar