Kondorjeva dirkalna ekipa je napaljena za vikend dirko na Štajerskem, na Konjiški gori. Po eni strani me vleče, po drugi pa ne. Irena si želi nekam na izlet, ko gre Lenart v soboto vejkat, Lovro ostaja v LJ. Dirka sicer je, a tudi ko si soproga premisli glede izleta, ne razmišljam več o tekmi. Seveda pa gledam vreme. Napoved je ok, le višje precej piha zahodnik. Sklepam, da to v nobenem primeru ne bi bilo zame. Kot se je izkazalo, tudi tekmovalcem ni bilo prebavljivo, saj jih kar nekaj niti odletelo ni, ostali pa so v veliki večini pocurili po južnih obronkih hriba. Mitja je šel v zrak in pristal na hribu. Trek izgleda ok, sam pa pove, da je fasal fontalc 10m nad tlemi in cepnil na njivo. Z njim je vse ok, ni pa veliko manjkalo, da ne bi bilo. Matej in Gabi gresta v dolino s kombijem.
Napoved za nedeljo je bila veterno precej bolj pohlevna, kar me zvabi na Lisco. Od Kondorjev gresta še Marko pa Drago, Niko pride kasneje. Danes jaz peljem gor.
Na startu je vse polno pilotov, pretežno iz hrvaške. Bolj mi pade v oči, da je trava do kolen. Malo se menimo, daj bi bilo za odletet. Gorenjska? Marko pravi, da danes bolj nese na Koroško. Na koncu se poenotimo, da nam povsem zadostuje malo pofurat domače hribčke med Bohorjem in Kumom. Sam imam željo vmes še skočit kam proti Celju. Zrak nas kmalu postavi na realna tla. Drago se na Rudeniku obrne, z Markotom tam nekaj pošraufava na "carskih" 1,4 od koder kolega napade Bohor, jaz pa malo nižje za njim, a kmalu stisneva rep med noge in se vrneva reševat se na dobri stari Rudenik. Markotu se vse čas udira, a se rešuje, sam grem bolj konzervativno in poskušam ostati nad grebenom. Nad Lovrencom imam še 1,2k, ko Marko curi pod Kozjekom in se rešuje na Čelovnik, kamor grem tudi sam. No, od tam naprej le še toneva in pristaneva v Radečah, jaz po kratki vmesni postaji na Svinjski. Vmes opazujem Dragota, ki se je na Svinjski dejansko pobral. Evo, pa bo vsaj en prišel na Kum, si mislim. Izkaže se, da se mu je udrlo na Križah in je pristal v dolini. Ok, dan je rešen, čeprav se vsi čudimo, kako ni veliko delalo tako kot ponavadi. Štafetno smo se podali po avte in vsi trije pristali na Lisci, kjer je bilo še vedno živo. Prisedemo k Metuljem, Lojz da za rundo. Vmes prisopiha gor še Niko. Danilo se ponudi, da naslednji dan pride pomagat kosit, Marko pa mu spusti avto, da lahko odleti. Doma zamudim Lenarta, ki se je že vrnil v LJ.
Kilavo letenje, a dobra družba.
Vzporednice.
Naša trojica drugi task odstarta, a ga v dirkalni vnemi vsak zase predčasno zaključijo. Vseeno Mitja in Matej vsak v svoji kategoriji (padala) osvojita podium z lepima pokaloma.
Zvečer me vrže trek Zagrebčana, ki je najprej v nedogled cincal na startu (no, nekaj tega upravičeno), nato pa eno uro drgnil greben Lisce in se, ko je navil na 1,4k nad startom (ko sva z Markotom rinila na Bohor), odpeljal z vetrom proti Rimskim in po treh urah pristal za Dravogradom, v Avstriji. Pa le ni bil tako kilav dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar