https://goo.gl/photos/T4EDzNbp5EpsHovH8
Poletje se izteka, napoveduje se vremenska fronta z zahoda, ki bo odpihnila poletne razmere. Pred dnevi sta nizka jubileja na isti dan praznovala Gabi in Beli, ki si je za zadnji pravi poletni dam omislil mini piknik na startu Orešje, Gabi pa se mu je pridružil. Ker sem imel možnost, bi bil greh spustiti tako letalno veselico. Sploh potem, ko sem prejšnjo nedeljo moral poparjen priznati, da je Gabi prav, ko je trdil, da bi takrat bilo bolje iti na Bizeljsko namesto na ta nesrečen Švarč.
S šihta se odpravim nekaj čez drugo, po postanku doma sem ob štirih na startu. V zraku sta Beli in še nekdo z Rook2, mislil sem, da je Mitja. Na tleh najdem še nekoga, ki ga vidim prvič. Med mojim pripravami čvekava in pove, da tudi leti, ampak šele kakšno leto. Tečaj je po prigovarjanju dveh kolegov, ki letita z motornimi padali, opravil pri Metuljih. Sinek, ki je bil z njim, izda, da ima ata opremo s seboj in ga pošilja letet. Miha (mislim, da mu je tako ime) se ne da prepričat, saj ima danes rojstni dan in ga doma čaka žlahta. Lepo. Čestitam mu in ga povabim na čimprejšnje letenje sem, saj mu je iz Župelevca, kjer stanuje, zelo blizu, pa še letet se da, kot sta lepo demonstrirala Beli in kompanjon.
Odletim, on pa se odpravi dol. Za danes sem si želel preskočit na svete gore, a nisem mogel nabrati dovolj višine, da bi se vrgel čez. Na drugi strani sem se lepo prekobalil čez dolino in naslonil na hrvaški hrib in prišel nazaj. Tako sem se s kameradom pod R2 drajsal sem pa tja, ko se je na startu nabralo že kar nekaj avtov, Gabi pa je tulil, naj pridem na čevape.
Tretjič v treh letih sem pristal nazaj na start, tokrat dokumentirano lepo.
Na tleh presenečen zagledam Mitja, ki se spravlja v zrak. Izkaže se, da je njegov Rook drugače moder in povejo mi, da je v zraku Stanko, ki si je za danes zadal od Frančeka prevzeti dolžinski rekord Orešja, kar mu je z naskokom tudi uspelo.
Sledil je piknik z Gabijem (gor je bil s Tinkaro in njenim prijateljem), Woso, ostalimi vzhodnoligaši in nekaj meni neznane mladine. Treba je bilo zbrati kar nekaj volje, da sem se spravil pospravit opremo, se nagradil še enim pivom ter se končno spravil domov, kjer Ireno žal, žal zdeluje ambrozija.
Sicer pa so na Lisci leteli bolj kilavo, zato pa prav divje na Sorici. Tak dan je bil. Bo pa treba čimprej tukaj odletet na vrhuncu dneva, saj je Beli danes v prvi rundi nad gradom navil čez 900m, kar bi mi več kot zadostovalo za na svete gore.
