http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog#si&flights&1913901&map
Poletje se izteka, želja po letenju ne popušča, volja v družini ostaja. Vsako leto se dogaja veselica XC Golte in vsako leto se najde razlog, da ne grem v Mozirje. Letos pa je, tako kot še marsikaj, malo drugače. Z Ireno si narediva izlet na Štrajersko, na Golte v oblakih, na hike and fly. Irena hike, jaz pa fly.
Na vrhu je megla, ki se noče pa noče razkadit. Tapkamo okoli in čvekamo, predvsem z Dragotom, ki je polovica delegacije Kondorjev pri Skyevcih. Tam okoli pol dveh prvi začnejo startat. Eni na eno (V), drugi na drugo (Z) stran. Povsod občasno malo povleče gor, smo pa še vedno v megli. Z Dragotom se zrihtava in odletiva na V. On starta vzvratno, pa ima kar težave tečt rikverc z vrečo pod nogami, zato se odločim potegnit naprej, kar se lepo obnese. V zraku najprej skrožim malo ven od hriba nato pa ... kam? Prvič sem tukaj, pa še vse je v megli. Grem desno na Z, za nekom, ki slučajno leti pred menoj. Izkaže se, da dan dela, spajsam se na rob baze in uživam. Grem še na SV, spet bežim izpod baze in se odpravim v smeri Koroške, a kmalu zgasnem nazaj, saj pred menoj ni nobene sonde, na poti pa tudi ne zagrabi nič. Na pobočji Golt se pajsam s podna in grem nazaj na JV, kjer scurim in v zadnji šansi podrajsam en grebenček, ki me vzame gor, da lahko preskočim dolino proti Gornjemu gradu. Na drugi strani vidim nekoga, ki povrtava en hribček, ki se mi zdi čisto primeren za pobiranje. Ko pridem tja, praskam po bregu, a samo tonem. Nič mi ni jasno. Eni prtiči mi prinesejo nekaj upanja, a se izkaže za, recimo neutemeljeno. Kakorkoli že, imel sem dovolj časa, da sem si izbral strateški pristanek v bližini sence in ceste. Po pristanku opazim, da je še boljša senca za bližnjo bencinsko pumpo, kjer se namestim za pospravljanje. Slišim se z Ireno, ki je tudi na poti dol do avta in ji sporočim svojo lokacijo. Malo pipkam po Oudieu, prijavim let, podražim vzhodnoligaše, se ofrišam z vodo in mimogrede še kupim multifuncijko žepno orodje ter se spravim zlagat coto, ko se že pripelje Irena. Ali sem jaz na sloumoušn, ali pa je žena na fastforvard. Ali pa oboje. Malo s slabo vestjo zaradi počasnosti pospešeno spakiram.
Sledi zaključni piknik, ki ga najdeva le s težavo, saj je kamp res dobro skrit. Vzdušje je pravo, čevapi pa okusni, runde padajo, da je že nevarno, zato se posloviva, saj imava še en načrt za danes.
Odpeljeva se v Topolščico in si privoščiva sproščujoče čofotanje v tamkajšnjih temah.
Domov prideva pozno, a zadovoljna. Dober dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar