http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog#si&flights&1907735
V Makedoniji letijo, leti se tudi pri nas, le za Paraliscin vikend se skisa, tako da nam ostane le kak sprehod - tokrat sva šla z Ireno peš od Čučnika - in pa pirčakanje. Veter je odpihnil vsako misel na letenje.
Se je pa malo uredilo takoj v ponedeljek s podobno napovedjo za torek, medtem ko pa je bil za sredo že spet zagotovljen prehod fronte z oblačnostjo in dežjem. Torej torek.
Napovedano je bilo neoblačno vreme s švohnim V-JV vetrom. Malo sem cincal in se odločil, da ne bo za Švarč, čeprav nas je pred nekaj dnevi Wosa v podobnih pogojih pozdravil visoko iznad Bohorja. Ziher je ziher po enomesečni abstinenci.
Na šihtu se mi je malo zavleklo, tako da sem bil na startu šele okoli dveh. Gor sta že krožila dva zmajarja, to pa je tudi bilo vse. Spet sem se zapletal s tehniko: Oudiea nisem mogel povezat s telefonom, pa sem pustil, da se bo kasneje povezal sam; mik na postaji ni trzal, postaja sama je delovala, pa sem le pospravil mik, da doma pogledam kako in kaj.
Plan: Rudenik, Kum, Lisca. Pa vse vmesne variante s ciljem na Lisci.
V zraku je bilo kar zbuhano. Nekako sem se spajsal na 1,3k, švohne bazice so bile še višje, a nisem znal do njih. Rudenik pa nazaj je šlo brez problemov; je šlo tudi že nižje, pa tudi dosti boljši dnevi so že bili. Pri plazenju nazaj okoli male Lisce, nekje pri vikendu me je z leve malo vsulo (1/4), kar mi ni zbujalo dobrih občutkov. Nekaj je sicer držalo in malo buhalo, a nisem se mogel več praskat nad greben. Pod startom me je splahnilo čez zahodni greben, zunaj pa tudi nisem znal nič pobrat. Vedno volj se je čutil vzhodnik. Višine je bilo dovolj še za poskus proti Lovrencu, a tudi tam je bil pogreb, tako da sem se ponišžno odplazil nazaj proti Čučniku in na lastno presenečenje celo dosegel ta plato in tam lepo mirno pristal v veter.
Po pristanku opazim, da se Oudie seveda ni povezal s telefonom in treka nisem mogel oddat. Bom to uredil kasneje ob piru. Rukzak sem pustil ob poti za bližnjo koruzo in jo mahnil gor. Od daleč sem še naganjal lokalnega psa, ki je nekaj vohal tam okoli rukzaka in sem ga imel na sumu, da ima namen s scanjem parkirati najdbo. Pes se je med lajanjem pametno pobral domov.
Gor še vedno lepo vleče, kar želim slikat za vzhodno ligo, ko me pokliče Tadej Rozman, ki je gor prikolesaril. Skošim še na wc, da se malo obrišem, napijem vode in naročim pir, ko za šankom naletim na Darkota in še enega, ki se izkaže za drugega zmajarja danes tu gor. Za šankom malo počvekamo, potem pa nadaljujem še zunaj s Tadejem. Ko odide tudi kolesar, se posvetim Oudie-u in telefonu, ki ju končno le nekako uparim, da lahko pošljem let na OLC. Vmes pa še pipkanje in virtualno nazdravljanje z vzhodnoligaši.
Ni komentarjev:
Objavite komentar