Od zadnjega letenja v marcu sem spustil le en dober letalni dan, ki sem ga gladko spregledal zaradi drena v službi. So ga pa kolegi bogato izkoristili. Po tistem je sledilo obdobje lepo termično obdobje, ko so nam buhteči kumulusi delali skušnjave, a na tleh je bil veter primeren za surfanje, ne pa za igranje s coto v velikosti garsonjere. Potem pa nas razveseli obetavna napoved dveh ali treh letalnih dni.
Za dvajsetega sem si vzel dopust, da se pridružim kolegom, ki gredo do Čučnika zgodaj s taksijem. Lani sem z nahrbtnikom na ramah soliral za njimi, pa to ni isto.
Dobimo se na Bregu - tokrat nisem zamudil, a je tam že čakal Drago - in se s kombijem odpeljemo do Čučnika, od koder se brez nahrbtnikov odpravimo do Joca in potem v počasnem tempu ob obujanju težkih spominov še do vrha.
Ogledamo si na novo popedenan štart, kjer so zmajarji bogato povečali poseko spodaj. Nekaj vejevja so zvlekli gor, za bogat prvomajski kres, večina posekanega grmovja pa je ostala na robu poseke. Časa je bilo še za en kofe, vmes pa je prišla še skupina zmajarjev. Ko sem poslušal veter v krošnjah, me je malo navijalo cvikatorstvo. Jebemtisunce, da sem imel malo treme. Po drugi strani pa je bilo več oblačnosti, kot smo pričakovali po napovedi, tako da se spet ni obetalo kaj preveč termičnega pomladnega buhanja. Ni kaj, treba je poskusit. Napovedan sever v višinah je obetal izlet proti Dolenjski. Samo gor je še teba priti.
Med pripravo sta se nam štirim pridružila še Gabi in Wosa, ki je bil takoj pripravljen in tudi prvi odletel. Gledali smo, kako ga je pomalo jemalo gor. Ok. Za njim gre Drago, ki mu sledi še Marko. Wosa in Drago sta nekako životarila na grebenu, medtem ko pa je Marko potonil nekam proti Mastnaku. Ko sem že na tem, da odletim, me Gabi in Roberto opozorita, da oni curijo. Malo sem počakal pa sta se Drago in Wosa spet pobrala, jaz pa sem šel z njima v luft.
Prvič: http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog#si&flights&1857745&map
Komaj sem se zbasal v zic, takrat pa opazim, da imam v špagah levega ušesa eno lepo vejo. Malo sem jo proskušal spumpat ven, malo sem se posvečal praskanju nad greben. Kljub veji, ki je malo bremzala levo stran sem se kmalu pobral za Dragotom zanešeno z vzhodnikom na dobrih 1,3k, kar se mi ni zdelo dovolj, saj je bil Drago še cca 100-200 nad menoj in še krepko pod bazo. Šel sem nazaj nad Lisco počakat na naslednji interval, ki ga nisem več dočakal. S tisto vejo v špagah sem se matral po grebenu gor in dol, ampak pobrat se nisem več mogel. Vmes sem opazil Markota, ki z enim zmajem vrti nekje nad Zajčjo goro. Nad startom vidim, da sta Gabi in Roberto še na tleh!?
Tiste veje sem imel dovolj in šel pristat. Tik pred pristankom me je krepko klofnilo in pristal sem brez veje. Dobro, se vsaj še s tem ni bilo treba matrat.
Drugič: http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog#si&flights&1857749&map
Prizemljena povesta, da je vmes tako pihalo, da ni bilo za odletet. Gledali smo Markota nekje nad dolenjskimi griči, odžejal sem se, zamenjal zimske za letne rokavice in se drugič danes spravil v zrak. Milina! Cota gre, kamor hočem, v letnih rokavicah pa se počutim super light in z Artikom se lahko začneva malo zezkat. Vse to pa nič ne pomaga, ker se ne morem pobrat. Na Ješivec malo posije sonce in takoj se lahko malce odlepim od hoste ter jo pičim na Rudenik pa nazaj. Vmes opazujem Robertota, kako nekaj povrteva na Ješivcu. Nazaj grede me vzhodnik kar odplakne mimo Lisce, a me Čučnik vzame gor na udobnih 1,6k (po treku 1,5?). Takrat čez Savo vidim Robertota v moji višini. Na Dolenjsko že malo sije sonce. Zna bit. Ko pridem do prvega grebena na drugi strani Save, najdem Robertota, ki nizko drgne en grebenček, meni pa se tudi le udira. Kolega se odpelje na varno, jaz pa še malo baloniram, a zanesljivo tonem. Namesto, da bi zavil proti Bregu, me en ptič z nizkim vrtenjem zmami proti Kompolju, a on se pobere, jaz pa seveda ne in pristanem.
Ok, manj od bujnih načrtov, a vseeno dobro.
Sledi nekaj telefoniad. Gabi pove, da v Sevnici čaka na vlak in da je že srečal Markota, ki se je vračal z Dolenjske. Zmeniva se, da me počaka, da ga peljem domov. Pakiranje se mi vleče, pa še malo peš je treba do avta. Gabi me potrpežljivo počaka, po enem pivu pa se spomni, da bi lahko šla še na Švarč.
Dobra zamisel, a lahko bi se spomnil pred pivom!
Tretjič: http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog#si&flights&1857798&map
Odšibava gor in v umirjenem ozračju naprej odletiva in seveda po nekaj zavojih že pristaneva v dolini, kjer naju pobere Nina . Skočimo še po moj avto in se za danes poslovimo.
Sam grem še na Jocov grob, kjer se srečam z Iztokom in Mihaelo. Kasnee se vidimo še na Dovškem, kjer sta pri Ireni Maja in njen Joco, pa seveda gazda Blaž, ko je zelo ponosen na novo obvoznico in razširjeno dvorišče. Poklepetamo, okoli devetih pa se odpravim proti domu. Jutri je šiht.
Ni komentarjev:
Objavite komentar