Dež na dež. Vmes pa viseča oblačnost. Kao Nizozemska. Irenin abraham se je iztekel, v ponedeljek gre življenje naprej. V službi ugotovim, da je zunaj sončno in jasno, klubski kolegi pa se dogovarjajo za letet, na koncu pa me o letenju pobara še Gabi. Seveda cote nimam s seboj in tako lahko le zvečer gledam, kako se je letelo po celi slo, vključno z materjo Lisco. No, Aladin pravi, da v torek vsaj čez dan še ne bo deževalo, pa lahko takrat poskusimo odletet s Švarča.
Z Gabijem se malo pred četrto dobiva na pristanku v dolini, malo kasneje pa sva gor. Za Bohorjem se dviga oblačna gmota prihajajoče fronte, spredaj pa je jasno. Občasno povleče rahel JV, kar se na startu pozna tako, da včasih puhne gor, včasih pa dol, pretežno pa klobasa visi. Kolega mi prijazno odstopi mesto za prvi start, da bi mu v zameno pokazal steber ;-) Odletim, ko prvič rahlo potegne gor. Malo grabi, a se ne morem spravit v žakelj in pri tem zacurim krepko pod start. Ko se končno namestim, se lahko posvetim žaganju, da se le uspem spajsat nad greben. Kmalu se pridruži novopečeni 30letnik, ki se tudi obdrži na višini starta. Kmalu zapnem stebriček, ampak Gabi mi pa ne sledi in se odpelje ven. Kasneje pove, da je cviknil zaradi bohorskih oblakov. Sam zvrtim stebriček in ko ga zmanjka se preselim nedaleč stran, kjer mi ptiči kažejo, kje gre gor. Tam še fino dela, ampak nad coto se temni, od Bohorja pa se že sliši grmenje. To se mi ne zdi pretirano zdravo in s težkim srcem zapustim dviganje ter zgasiram proti Koprivnici. Nekje na pol poti do vasi se obrnem nazaj v prepričanju, da bom spet pobral bazico, ki se je kuhala pod oblačno gmoto in tokrat obrnil Ravni log, pa potem Šedem, pa morda še Radejev hrib... Ampak Švarč ni več delal. Poskusil sem še proti Šedmu, kjer pa razen neke nulce na robu kuclja ni bilo nič. Na Bohorju se je vedno bolj temnilo in grmenje se je približevalo. Tudi, če bi še kaj delalo, je bilo treba na tla. Pristanek je bil kar v redu, le zelo sem moral bremzat. Izkazalo se je, da že vleče dol, in sem pristajal z vetrom v rit.
Zložit sem šel na en pokošen travnik pred bližnjo hišo, kjer sem malo poklepetal z gospodinjo. Gabi je sporočil, da je pristal pod Šedmom in da bo našel prevoz. Res ga je in do svojega avta je prispel, ko sem že zlagal stvari v nahrbtnik in ko so začele škrabljati prve kaplje. Res sva ujela dobesedno zadnje minute pred napovedanim nekajdnevnim dežjem.
Sledi usklajevanje z Lenartom, ki je dobil nov SIM za nov telefon, kako gremo na Marušin rojstni dan. Pridem po njiju. Grem skozi Koprivnico in nato na Pohanco, pa skozi Globoko. 30 km in 30 min.
Doma me že čaka Aljoša z novimi obrazci za soglasje h kandidaturi za lokalne volitve. Tamalima se mudi, z Aljošo pa morava še kakšno reči.
Na poti s Kremena kreš v avtu, nato pa še poraz košarkašev proti ZDA. Butast dan. Ampak itak se vedno nekaj naplete, ko si prisvojim tistih nekaj minut luftanja...
OLC
Ni komentarjev:
Objavite komentar