Date 2008-06-29
Start/finish 13:23:20 - 18:02:54
Duration 4 : 39 : 34
Max./min. height 2272 / 174 m
Greatest distance using 5 points -> Sum 77.19
V soboto zvečer v kampu nalagamo treke, gledamo vreme in modrujemo. Medo nekemu Litvancu napoveduje, da gre jutri na stotko, jaz pa bi bil zadovoljen že, če bi končno uspel priklopit K.Stol, ali pa kaj takega. Samo, da bi bilo luštno.
Na Kobali se obeta se lep dan. Po startu na V vrtim dokler gre, se mi ne mudi za vsako ceno naprej. Vodel vrh udobno priklopim, a se ne znam pobrat pa grem naprej pod Mrzli vrh. Privlečem se na Z rob, ko vidim, da je Medo že na tleh?!? Se pravi, da se le da scuret. Sam sem le nekako nažagal tik nad hosto, se pobral in navil nad vrh. Vidim nekaj junakov, ki so se spustili po grebenu proti Kuhni in hitro pade odločitev za Krn. Po grebenu je lepo držalo, a tisto rajcig vznemirjenje ob podajanju na nov teren pa še bolj. Pri skalah sem butnil v termiko, ki me je izstrelila nad greben Krnskega pogorja. Vidim eno jezerce, pa Krnsko jezero (ki se mi skrije, preden ga uspem poslikat). Koča na Krnu je tik pod bazo, izpod katere bežim v preskok na K. Stol. Juhej, uspelo je! Tam naletim na razpihano in razmetano termiko, v kateri izvajam manjše akrobacije, a grem dalje na Z. Močan (?!) JZ, me niža in nad štartom (K.S.) sem že skoraj na tleh. Že sem hotel obrniti, ampak živc (in pogled na ostale) ni dal, da ne bi poskusil vsaj vrha obrnit. Poskusil sem in se res pobral nad vrh. Ko sem že bil tam, sem si rekel kam gre štrik naj gre še bik in se spustil še proti Z. Zdaj je šlo lažje. Vrtel sem vse, a se je izkazalo, da so to brezvezna pobiranja, saj so ostali [tandem] mirno leteli mimo brez navijanja in brez kasnejšega curenja. Ob prelomu grebena, v zavetrju skal je malce rukalo pa sem se tudi malce usral in se obrnil nazaj (treba je priti še nazaj in ostali bla bla bla). Nazaj grede sem manj popravljal višino in jo bolj vlekel proti domu. Pri štartu na Kob. stolu srečam Robertota, na joških pa še Joca. 
Nikjer se nisem pretirano dolgo zadrževal, ampak le vlekel naprej. Na Vrsnem sem vseeno nekaj pobiral, a brez veliko uspeha ter spet potegnil naprej s tem, kar je takrat pač bilo pod ritjo. Nad kampom pa se je spet nekaj našlo eno švoh dviganje na katerem sem nekako spet nažagal na Mrzli vrh in se kar udobno pripeljal nazaj na Kobalo. Seveda se mi je vse režalo, ko sem gledal na štart, kjer so se piloti pripravljali na popoldanski let. Ležerno sem se drugič ta dan odpravil s Kobale. Na TT sem ponovno navil (ko gre, res gre) in jo pičil nad dolino, kjer pa je še kar držalo. Tu pa tam sem še videl koga, ki se vozi visoko nad dolino. Oblaki so skozi že nizko sonce izgledali bolj grozeči, kot so dejansko bili, pa sem se začel spravljat dol. Do kampa je šlo kar z ušesi. Yeah! Takoj po pristanku pride Marko s hladnim pirom. Žejen, utrujen, zadovoljen. Super zadovoljen.
v1 -Več ko se leti, manj se piše. v2 - Dopolnjeno v Jan'09SloOLCSlikeVzporedni let z boljšimi slikami
Petek, 27.8.08. Lenart je na planinskem taboru pod Raduho. Lovru se nikakor ne gre in Ireni tudi ne... Zvečer še iščem šotor po Brežiških trgovinah, a se med tem dogovorim z Mitjem, da mi posodi svojega.
Sobota, 28.6.08. Zjutraj sem spakiran in z mravljinci v riti oddrvim v KK po Mitjev šotor, tam pa si sposodim še jakno, saj sem svojo pozabil doma.. Jebiga.
Da bi polno izkoristl potepanje po Slo, se v Lj ustavim še ogledat otroško jadro za surf, ki sem ga obljubil Lenartu. Rig je še kar, le peta mu manjka in gospa ga ponudi zastonj. No, dogovoriva se za vsaj simbolično ceno in rig gre kar z menoj. Treba je bilo še kupit peto, potem pa se mi je že zelo mudilo, če sem hotel ujeti še kaj letenja.
Kobariški stol - prvič zame...
Tik pred Tolminom se slišim z ekipo, ki se tudi že odpravlja na zborno mesto. Ocenim, da imam še čas za sendvič, a me že kličejo, še predno sem prvič ugriznl vanj. Po kratkem posvetu zaključimo, da zaradi občutnega vzhodnika Kobala danes ni letljiva in se gre na Kobariški stol. Pojavi se težava, saj nas je sedem (Medo+Dragica v tandemu, Drago, Robi, Joc, Marko in Rado, Stane pa je ostal v kampu), sedežev za potnike v Silvovem Defenderju pa je le pet. Marko in Joc sta se žrtvovala in ostala doma, ostali pa smo odšibali na Kobariški stol, kjer je bilo kar vetrovno. Zame je bil to tam krstni štart. Razmere za štart niso bile ravno idealne, saj ljudem cote metalo po štartu sem ter tja, ko pa se je kdo odlepil, ga je izstrelilo naravnost navzgor (npr. Drago). Sam sem štartal v trenutku prav lepih razmer, veter ni prav nič nagajal. 
V zarku je bila kar gneča, pobrati se ni dalo, tako da smo se bolj drgnili po bregu. Nekako sem se pridrajsal do antene, jo obrnil z nekaj 10 m višine ter se zapodil po grebenu proti Kobaridu. Malce me je živciralo jamranje po postaj, kako je razfukano in to in da grejo raje kar dol. No ja, to res ni bila neka večerna za peglanje, tako grozno pa spet ni bilo. Termika je bila, a je bila raztrgana od vetra, kar je v praksi pomenilo, da te je ponavadi po dveh zavojih v stebru vrglo ven, v cruažo. In tako vsakih sto metrov. Ni ravno v slast, za obupat pa spet ne. Vsaj, če si v globoki abstinenci ne. Nekje na pol grebena sem dobil občutek, da bi bilo dobro še enkrat poskusit na anteno. Pa sem šel in res obrnil anteno. Za čuda se je dalo še malo vrteti in nekaj njih se jih je podalo še malce naprej proti Z. Sam sem jo raje potegnil proti V. Nekje na točki prejšnjega obračanja se mi je zazdelo, da ne bo šlo po grebenu, saj me je preveč požiralo. Butl sem šel na J breg, kjer pa me je res začelo požirat. Počasi sem lezel proti Kobaridu in upal na še kak odrešilni steber. Na enega sem res naletel, a je bil tako zanešen nazaj proti Z, da sem pridobil le nekaj časa več v zraku, višino pa sem pokuril še predno sem se vrnil na točko, kjer sem stebriček prvič obrnil. Počasi sem tiščal v veter in slavil vsak meter, za katerega sem bil bližje Kobaridu. Z malo sreče bi lahko šlo še malce bližje uradnemu pristanku ali pa celo pumpi, ampak zakaj? Udobno sem pristal na začetku mesta, se spravil v bližnjo senco in še predno sem pospravil opremo, je bil Silvo že pri meni. Ustavila sva se še po pivo, da ne pridem v kamp praznih rok, na pumpi pa sem si med debatami o doživetem končno privoščil še sendvič.V redu za prvič na Kobariškem stolu. Vtis je bil sicer malo bolj divji, kot sem pričakoval po pripovedovanjih, ampak tudi s takim letenjem se da živet.
SloOLC
Kobala - Večerni speed
Kobariški stol je bil za nami, dan je bil še relativno mlad, eni so še kar viseli po zraku, v kampu pa so bili trije, ki ta dan še niso stopili v zrak. Silvo nas je malce hecal, pa smo hitro zagrabili. Joc je že končal glavnino bograča, Marku so se kar zasvetile oči, Dragotu je bila to zadnja šansa, saj je moral naslednji dan že zjutraj na pot, Robi je bil seveda za, Medo imel dovolj za en dan, Stane pa je tudi raje ostal pri svoji Ani, jaz pa nisem imel nobenih zadržkov še enkrat iti v zrak. Rečeno - storjeno. Neja zamenjav nahrbtnikov na strehi Defenderja in že smo drveli na Kobalo. Tam še zdaleč nismo bili sami, čeprav neke pretirane gneče ni bilo. Ok. Malce je še delal V, pa smo se na hitro pobrali v zrak. Nakaj malega sem telovadil okoli štarta, a ni bilo nekega efekta. Kmalu je mimo mene priletel Drago in se zapodil za Z proti TT. Nič ni kazalo na to, da bi lahko bilo še bolje, pa sem jo ucvrl za njim. Na TT sem enkrat obrnil, a brez haska. Oba sva polagala upanje v V pobočje Vodel vrha. Pa tudi tam ni bilo nič dviganja. Pa sva jo žgala naprej ob pobočju. Krošnje dreves so bile že nevarno blizu riti, pobočje pa veno bolj položno. Priznam, če bi bil sam, je ne bi vlekel tako dolgo, ampak bi že prej zavil ven, nad vsaj občasno kak travnik. Tako pa sva skupaj trmoglavila tik nad krošnjami dreves z vetrom v rit in nedaleč pred nama se je pokazal kamp. Kakšnih 10m in kak živc manj me je usmerilo čez Sočo pristat na travnik, medtem ko pa je Drago še malo stisnil in lepo pristal na soškem produ poleg kampa. Jaz pa čez reko. Bo že drugič bolje.
Joc je pristal eno vas nazaj, Robi pa kljub nažaganim 100m nad štartom ni prišel dlje kot do Tolmina, tako kot Marko. Smo pa le potrdili dan.
SloOLC
Paratlon, kot smo poimenovali dvodnevno letenje s hribov, na katere se povzpnemo peš, je bil nekajkrat prestavljen zaradi obupnega vremena, zgodil pa se je prav na vikend ob koncu šole, ko smo ponavadi priredilo klubsko odpravo v Posočje. Lovro in Irena sta odletela v London, midva z Lenartom pa sva si privoščila fantovsko soboto (na tleh). Naslednji dan je Lenart odšel počitnikovat na T2, jaz pa (spet) v Radeče.
Cilj dneva je bil iti peš iz Radeč do starta na Križah, od tam pa odleteti nazaj v Radeče. Za nezagrebene je bil organiziran prevoz nahrbtnikov, ostali, torej jaz, pa sem svoj punkl vlačil sam. Da se ne bom samo v leru sprehajal.
Pricapljali smo na Križe, ko se je veter začel sumljivo obračati v JZ. Enim se ni (kot ponavadi) nikamor mudilo, drugi pa smo hoteli še ujeti dan. Damjana so tako ali tako čakali v dolini, pa je prvi razgrnil in potegnil. Žal je odletel z zapleteno vrvico, tako da je z rahlimi težavami prikrmaril do najbližjega pristanka v dolini. Sledil mu je Medo, katerega pa je JZ zelo očitno požrl. Bil sem že na pol pripravljen za štart, ampak je na koncu zamanjkalo volje za nezbežno curenje daleč stran od avta. Pospravil sem coto in se pridružil ostalim na pot na rezervno lokacijo. Capa-capa nazaj po isti poti, pa na Svinjsko rt. Tam je pa nažigal V. Ok, vsaj nekaj. Spravil sem se v zrak in malce žagal nad startom. Marko je potegnil, malo pojadral in šel na pristanek, Robi je tudi malce požagal tam okoli, Joc pa si je premislil in je raje peš sestopil.
SloOLC
Več o Paratlonu 2008 od Markota
Sledi pivce v senci, pa gas v KK po Lenarta, nato pa še s Titom v kino. :-)
Po treh tednih deževja je malce posijalo sonce. Joc me je s klicem zdramil zdramil iz letalne otopelosti, da sem se sploh zavedel, da je po soncu mogoče tudi leteti, ne le končno kositi trave.
Napovedan je bil jasen dan z rahlim J, a vseeno nisem bil pretiran optimist za kakšno izredno letenje, saj so tla (bila) še vedno zelo mokra, kar pa ne ravno pripomore k dobri termiki. Vseeno sem se odločil, da grem po službi vsaj malce prezračit krilo. Na poti gor sem Joca poklical, če koga mimogrede poberem, pa je rekel naj pridem k Čučniku. Tam me je prijetno presenetil, saj me je še z dvema drugima on zategnil gor, tako da sem bil miren tudi če scurim, ko se je to zgodilo Jocu in ostalim.
Letenje: Štart lep (mi kar gre zadnje čase, sicer pa so bili pogoji idealni), takoj sem zapel stebriček in ga navil, se mace povozikal po grebenu, nad vikendom še en stebriček, potem pa konec. Curi muri sem ter tja, do lepega pristanka pri Čučniku (stopil na potko, cota pa je legla na pokošeno travo - niti eni biljki nisem storil nič žalega).
Videl sem, da je še nekdo curnil, pa sem poklical, če je kdo potreben prevoza gor in je nekdo bil. Zapeljal sem se po Jošta, ki je bil sicer sredi mature, in si tako prislužil pivo na terasi na Lisci. Tam smo še malo pomodrovali in me razpalili za Paratreking čez vikend. Morda pa le?
Lepo je bilo po dolgem času spet malce pobrcati po zraku...
SloOLC
Date 2008-06-29
V soboto zvečer v kampu nalagamo treke, gledamo vreme in modrujemo. Medo nekemu Litvancu napoveduje, da gre jutri na stotko, jaz pa bi bil zadovoljen že, če bi končno uspel priklopit K.Stol, ali pa kaj takega. Samo, da bi bilo luštno.
Nikjer se nisem pretirano dolgo zadrževal, ampak le vlekel naprej. Na Vrsnem sem vseeno nekaj pobiral, a brez veliko uspeha ter spet potegnil naprej s tem, kar je takrat pač bilo pod ritjo. Nad kampom pa se je spet nekaj našlo eno švoh dviganje na katerem sem nekako spet nažagal na Mrzli vrh in se kar udobno pripeljal nazaj na Kobalo. Seveda se mi je vse režalo, ko sem gledal na štart, kjer so se piloti pripravljali na popoldanski let. Ležerno sem se drugič ta dan odpravil s Kobale. Na TT sem ponovno navil (ko gre, res gre) in jo pičil nad dolino, kjer pa je še kar držalo. Tu pa tam sem še videl koga, ki se vozi visoko nad dolino. Oblaki so skozi že nizko sonce izgledali bolj grozeči, kot so dejansko bili, pa sem se začel spravljat dol. Do kampa je šlo kar z ušesi. Yeah! Takoj po pristanku pride Marko s hladnim pirom. Žejen, utrujen, zadovoljen. Super zadovoljen.
