Lisca, 28.12.2025 (ned), Pod in v oblakih

https://xcglobe.com/flights#show-flight/2732128/

Praznični dnevi mi navadno niso sojeni za letenje. Itak pa smo že prejšnjo soboto lepo zaključili sezono. Tokrat pa - v sredo, 24. v Ljubljani, na fizioterapiji pri Marku, pa potem domov in med sneženjem na Žejno, na božično večerjo v idiličnem in obilnem sneženju, ki pa je zamaknilo večerjo, v četrtek, 25. kosilo na Trubarjevi, v petek, 26. gre Lenart na turno smuko, s soprogo pa doma glancava hišo za prihod Lovorovih prijateljev, vmes grem z Izo na sprehod po meglenem dnevu, v soboto, 27. greva v Ljubljano Slavcu in Miri na kosilo in potopis, dopoldan utegnemo z Lenartom in Izo odtečt en krog. Za nedeljo, 28. je načrtovan obisk Franca v St.Wolfgangu, peljem Ireno. Po kosilu pri prijateljih izve, da gre tudi Robi, ki jo bo peljal. V nedeljo zjutraj se tako znajdem sam v Ljubljani. Doma se naj ne bi pojavljal dokler ima Lovro družbo. Hm? 

Kondorji se v norem optimizmu odpravljajo peš na Lisco. Napoved sicer prerokuje sončno, vendar, vedno ta vendar, nizka oblačnost v vzhodni Sloveniji, megla po nižinah bo vztrajala. Za Dolenjsko je vseeno narisan nek švohcen gradientek do 0,9k, vendar s kar nekaj vlage. To si ob burjici višje razlagam, da zna malo delat, s tem da se priporočam bogovom, da bo oblačnost nad višino starta. Za pohodnike sem itak prepozen, za avto imam še dovolj časa. Mirno prikruzam domov, se v tišini pripravim in zapustim hišo, ne da bi me opazil kdo od spečih gostov, le Lovro in Iza sta me zaznala.

V Sevnici še kava, drugi na Bregu, v golfa se stlačimo Drago, Boris, Uroš in šofer. Lisca je pod občasnim soncem obljudena kot kakšna Kranjska gora, komaj najdem en pol prostor pred domom. Pohodniki so že gor, večinoma že pripravljeni za odlet. Treba je it, da se ne zapre! Po napovedi se ne bi smelo zapret, a vseeno pohitimo. Med pripravo me nekdo pokliče - JožeH s hčerko! Par besed in priprava naprej, a vseeno odletim med zadnjimi. Lep obvladan start, prav po Wosatovo, gladko v zrak. Zgubim zanko, težko zlezem v žakelj, a gre brez rok. 

Zrak dela! Vse živo frči v višini grebena in baze. Wosa beži ven, stran od hriba, Uroš in Drago sta na Mali Lisci, kjer se jima pridružim. Tam dela, a smo hitro v megli. Napadamo Ješivec, ki ne da. Enkrat grem za tamalim, drugič za tastarim in se ne izide. A vzhodni greben dela in se rešujemo. Potipamo še nad dolino, tudi nič. Nazaj grede zacurim in se že poslavljam od letenja za danes. Drago je nad grebenom (se mi zdi), Uroš se je spraskal dovolj visoko, da bo lahko potegnil do Brega, sam pa obtičim globoko pod vikendom. Mulim balončke v upanju, da pridem vsaj do Čučnika in spusta v dolino. Krčevito se oklepam vsakega prdca in se tako počasi spraskam že v bližino starta. Med vrtenjem opazujem nekoga na startu, obrat, dvigne krilo, obrat, pilot in krilo sta na tleh ene dvajset metrov pod startom, wtf?!, obrat, tip že molze krilo, obrat, ja, to je to, obrat, ok je. Tako se že namočim v oblake. Lepa rešitev. Odnaša me na zahod, višine je dovolj za poskus na Radež preden odvijem na Breg. Radež da. Greh bi bil ne poskusit na Čelovnik. Čelovnik vleče v nizko bazo, da bežim na Kincl, kjer me končno spusti. Računam, da bo v takem povratek udoben in grem pipnit Savo (trek tega ne potrdi, res nimam občutka za ortofoto). Nazaj grede sem nižji, pa nekako ne vleče gor, se moram pomatrat, da se privlečem do Čalovnika, ki pa ne sodeluje več (tako aktivno). Še drug poskus na Radež, ki pravi, da je svoje za danes že dal. Zdaj je cilj le še greben med Razborjem in Savo, ki ga še udobno dosežem, obrnem in nazaj na Breg. Pristanek za par deset metrov prezgodnji glede na želje, a lep. Tam čaka Špiralek, s katerim malo poklepetava preden odpešači nazaj gor po avto. On je bil tisti, ki ga je na startu spustilo na breg. Pač ni šlo in je prekinil.

Avto mi je spustila Alenka, ki je šla gor s pohodniki, Aleš pa se na mojo zahvalo javi, da so v Rondoju, kamor se odpravim po hitrem pospravljanju. Tam so trije Mirti in Matic, pa še dva gorenjska gosta, leteči takoj plača vso pijačo vključno z mojim pravkar naročenim pirom. Ko pojem pico, tudi te ne morem plačat, časti Aleš za novo padalo. Hvala drugič danes.

Nor dan.

---- Pod črto ----

- Prejšnjo soboto sem pokukal v statistiko, ki mi je pokazala 59,1 naleteno uro. Zaradi lepote cifre se mi je malo stožilo po lepi okrogli 60, ki bi se lepo ujemala z mojimi letošnjimi leti (60 let, za zgodovino). In glej ga zlomka, da mi je danes uspelo naletet še to manjkajočo urico in še čez, pa še brez Primorske je šlo.

- Volnene rokavice in čezrokavice so ohranile roke povečini tople (le desni palec je za nekaj časa šel po svoje), a slikat se s tem hudičem ni dalo. Vsaj ne s telefonom. Po nekaj poskusih sem obupal, ni šlo, šla je le osredotočenost na letenje. Nad Radečami sem pač potegnil roko iz rokavic in dokumentacijo opravil goloročno - saj je šlo.