Z nedeljo je konec severa, obrne na jug, sončno, letalske napovedi gradienta so v oranžnem. V ponedeljek že lepo raztegujejo Lisco, v torek spet, Wosa pa Miha pa počečkata Orešje, mene zaklene šiht. Za četrtek je napoved nekega zahodnika, v petek bo bomba na Gorenjskem in Primorskem, a ker v soboto odhajam v Minhen, zame takrat ni šans. Ostane mi le še sreda. Zmenimo se za Orešje, saj je nizka inverzija in je Lisca itak vprašljiva.
Matic in Wosa sta odpešačila gor, Miha zategne naju. Gor so lepi pogoji. Ko Wosa sprašuje, kam, predlagam obrnit Špiček. Ok. Sam dvomim v ta scenarij, ker ne bo višine, a če poskusiva dva, bo morda šlo. Spet odletim zadnji.
Ostali poberejo, nihče ne gre prav visoko. Pridružim se Roku, ki navija nad gradom. Madonca, resno misli s tem Špičkom! Ne morem do njega, pa se nižji spustim za njim, ko potegne proti kamnolomu. Seveda ni šlo. Oba obrneva, potem še nekaj praskava nad gradom in obupava. Gremo poskusit na hrvaško. Tam obrnem že na prvem grebenu in poberem na pričakovano višino dneva, na 0,9k, kar poravim za skok na vzhod. Ne dobim nič, je treba obrnit. Malce že debelo gledam, če se bom sploh privlekel nazaj, a me skalica le dostavi do brega in potem nad greben. Grem potipat ven, kjer ptiči vrtijo, dobim le še nekaj ostankov. Tokrat gre Wosa malo nižje za menoj. Še pred fabriko je jasno, da ne dela in kar od tam odvijem proti Silovcu, kjer se rešim, Wosa pa ne več. Grad tudi drugič ni radodaren, dolina prav tako ne, zato pa Silovec da danes velikih 0,8k. Ravno prav za potipat bizeljski grič - Bukovje. Tam je žalost, priborim si le nekaj deset metrov, da grem potipat ravnico. Ta seveda ne da nič, zato igra do kod gre, da se pride nazaj na pristanek. Izide se v nulo, pristanem pri Roku, ki je ravnokar pospravil.
Fajn je bilo, rešili smo dan, potrdimo ga v Pineli.
ps. Lažje sem preživel petek, ko se je podobna ekipa podila po Gorenjskem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar