https://xcglobe.com/flights#show-flight/2677219/
Po prejšnjem vikendu vreme ne sodeluje za letenje. Po svoje se mi kar prileže, da ni izziva splošne malodušnosti. Zadostuje že nekaj tekcanja. V ponedeljek se dež zaključuje, za naslednje dni je napovedano sončno, a vsak dan drugačen. V torek zelo dober gradient, idealno za Vetrnik, a nimam volje. Izgovor je tudi svinjski mraz malo višje, ki ga tudi na tleh občutim ob večernem teku. Krešo vreže lepo sled z Ifke do Zaprešiča. Sreda obeta jug, ampak tudi inverzijo pod 1k. Kasneje kaže na močnejši veter. Zgrabim torej sredo in nisem edini. Vzhodnjaki se poenotimo za Orešje, kjer je jurja čisto solidna višina.Wosa in Matic gresta peš, Mitja, Aljo, ki s tudi pojavi na pristanku, in jaz gremo z Miho. Vetra je že spodaj kar nekaj, na startu pa vreča prav lepo stoji. Ptiči veselo jadrajo, zrak zgleda živahen. Wosa gre prvi, pa Mitja, pa Aljo, potem sem pa že jaz na vrsti. Miha in Matic imata opremo na servisu, brez rezerve, z nadomestno coto višjega razreda, pa si vzameta malo več časa. Lep odlet v idealnem vetru. Takoj nad pečino zapnem steber in ringlšpil gor.Pri dogovarjanju sem ponujal zamisel o odletu preko Zagorja na Donačko goro. Z 2k gre, kaj pa z 1k? Taprav izziv. Bil sem prepričan, da bo ekipa zagrabila, pa ni bilo nekega navdušenja. Tudi za reševalca se ni nihče javil. Nekako so prevladovali pomisleki, če bo sploh šlo na 0,9k, pa nepopolna oprema, pa ni cajta, pa to. Ok, sprejel sem alternativo, da se skuša napast Špiček, če že ne bo za vrečt se na ravnico zadaj.Medtem, ko začenjam s prvim vrtenjem, je Mitja že dosegel odskočno točko - bil je zelo visoko in lepo zanesen nazaj, tako kot ko sva se odpravljala na Madžarsko. Meni se je ustavilo že na 0,8k, kolega pa se je medtem spustil nazaj v peskovnik. Očitno danes res ni volje. Med vrtenjem je nekaj nenavadno, pa takoj ne opazim kaj. Ja, seveda, pozabil sem si nataknit špegle, ki sem jih pospravil v slinček, da sem na startu lažje pripravil opremo. Z Mitjem greva nad grad, telovadim da si nataknem očala. Nad Stražo nekaj povrtujeva, pa ni radodarna z višino. Porivam nad grapo, iščem balončke in trepetam. Višino kar nekako ohranjam, računam na kako raketico iz kamnoloma. Ni nič, višina se topi, živci popustijo in se grem reševat nad bizeljski grič.Pobiram balone in se z vsakim metrom veselim. Najprej zagotovljenega varnega povratka nad grad, potem do starta, potem naravnost na Silovec, ko pa se spajsam na 0,8k, pa je cilj kar kapelica Florijan na hrvaškem kuclju za tovarno. Juhej, vsaj lep krogec bo! Še pred kapelico se grem reševat na hrib, saj vmes oudie niti pisne ne. Me že zaskrbi, saj sem kar nizek, kolegov ni videt, Matic in Miha sta že pristala, prej pa tudi ni bil noben prav visoko. A veseli ptiči na nebu zbujajo upanje, ki se uresniči. Med ptičurinami me Japica lepo vzame gor.
Now what?! Sem na višini dneva, ki sicer ni bogvekaj, a to je to, ter zanesen proti severu, kamor sem se namenil. Klinc, kdaj pa, če ne zdaj? Treba je prečesat teren, da ga spoznamo, ob teoriji se premalo zgodi. Tiho računam na kakega kolega, da me pride rešit, če ne bo šlo drugače.
Spustim se v smeri Donačke gore in upam. Vmes res povozim nekaj balončkov, da sproti popravljam, kolikor se pač da, ampak višina se topi. Računam na gričke zahodno od Pregrad. Izberem si en izpostavljen grebenček, kjer bi se moralo kaj utrgat. Res se nizek, a še vedno z nekaj zraka pod ritjo, pripraskam do tja. Seveda ne rukne gor. Malo tipam, pa ni nič. Vidim da je pri tleh vzhodnik, poskusim to porabit in se celo malenkost poberem, a je dviganje res švoh in se kmalu zgubi. Na bregec se ni za naslanjat, saj je ves v vinogradih in hišah pa je treba odvit v dolinico, ter med guncanjem na vetru sestopit na travnik. Tu je tu, hremo naprej, bi reku holob. Ajd, saj sem vedel, v kaj se spuščam, dobro je!
Služben klic še gre za silo skozi, prošnja kolegom za reševanje pa ne več. Signal je zatajil. Hitro pospravit, pa na cesto štopat. Tu se tudi telefon zbudi, Miha prihaja. Čas izkoristim za hojo in štopanje (prometa je precej, a ne ustavi nihče), na pol poti do Desinića me že prestreže kolega. Na pristanek po njegov avto in v Pinelo požegnat dan. Pridruži se nam še zaprešiški Mitja, ki je vmes naredil en F&H.Miha se prej odpravi, a nas kmalu povabi k Toniju v repnico. Seveda gremo, komaj najdem.
Fajn, bolj družabno rešen dan, čeprav tudi letenje ni bilo švoh, Zadovoljen, da se spravljam v nove izzive.
Analize mojih letov čez Zagorje.
Krešo:
https://xcglobe.com/flights#show-flight/2671967/ (čez Vinagoro)