Orešje, 21.2.2025 (pet), Užit še zadnji dan preden sonce ugasne

https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2672349/

Po dobrem sredinem Orešju sem za silo potolažen in naslednja dva še termična dneva darujem bogovom. Četrtek nekako preživim, medtem ko gresta Wosa in Matic na ponovitev. Mitja cel dan navija za neko letenje, Primorska, Lisca? Sprijaznjen z abstinenco in kar v delu se nekako izogibam odzivu. Vem, da bi kolega rad ujel še kakšen trenutek v zraku pa preizkusil popravljeno Scalo (žrtev reševanja kosobrinčka na njegovem zadnjem Lijaku). Zvečer pogledam vreme in kaže pogojno obetavno z močno in nizko inverzijo. Na Primorsko naj gre kdor želi, za Lisco je inverzija prenizko (Arso jo na Dolenjskem šloga na okoli 800m),na Orešju pa še šlo, če se ne navleče kakšna koprena (prerokovana je neka vlaga na 2k). S tem videnjem sta Mitja in Miha kar zadovoljna in se zmenita za 12.15. 

Na koncu vseeno pripravim opremo, jo v petek zjutraj zbašem v fička, saj gre Irena popoldan z golfom v Lj.,  pa na šiht. Tam napovem zgodnji odhod in Jerneju počasi in na dolgo razložim kako in kaj, ko (če) pridejo Tk majstri naredit včeraj naročeno. Kljub z oblaki zastrtemu nebu se še pred 12h odpravim na zmenek. Kolega sta vseeno nepopravljivo optimistična. Kak km po Župelevcu pokliče Irena in pove, da ima ves material in ključe za popoldanski šiht v Ljubljani v avtu, ki ga pravkar vozim. Sem navajen. Obrnem in nazaj domov oddat iskano ter pobrat, kar je na rednem sporedu ob takih dogodkih. Vmes odložim še službene cote, kasneje se spomnim, da z denarnico vred. Kolega nepotrpežljivo čakata, čeprav sem ju poslal gor, saj se mi ne mudi, ker vem, da pol ure ne bo ne rešilo ne pokopalo dneva.  

Miha nas zategne gor, dokler gre. Klobasa tokrat lepo kaže zdrav jug. Mitji se super mudi, je hitro pripravljen in kmalu v zraku. Miha mu kmalu sledi, sam imam spet najdaljše priprave in sem zadnji. Pač ne uživam v tacanju po blatu in snegu in pri tem skušat opremo  obdržat kolikor toliko suho in neumazano. Odletim dobrih 20 min za Mitjem.

Med odletom izgubim zanko na nogi in se s težavo skobacam v vrečo, gre brez rok. Kolega takrat vrtita Z od starta, pa se umaknem na Silovec. Ta mi nič in se zamenjamo. Nad gradom naletim na razbit stebriček. Prvič mi klofne Skalico in desni vuh ostane v kravati, ki je ne morem spumpat. Skozi glavo mi gre, da bo treba naredit fulstal, ali pa vsaj pol negative, da se hudič odpre. Vseeno prej poskusim z ušesanjem z b3 linijo in to v drugo uspešno! Hitro sem nazaj v igri in nadaljujem v istem stebru, ki me odloži na 0,9k. Opla, inverzija je višje od prerokovane! Od tu je treba porinit čez. Ziheraštvo povratka me obrne še preden dosežem ciljani greben nad bizeljskim kamnolomom. Najbrž bi šlo še kakšnih 100m, pa bi tudi prišel nazaj. Nad grad se tako udobno vrnem in tam še malo popravim, pa naprej čez Silovec na Japico, od koder se kolega ravno vračata. Nizka odvijeta proti pristanku.

Na zahodnem grebenu zagrabi in dvigne nad vrh. Sledim ptičem in med pobiranji rinem na vzhod. Na ovinku sem tako na 0,9k+ in premlevam možnosti. Lahko bi, tako kot v sredo, raziskoval naprej na vzhod ali pa bi tokrat poskusil proti jugu, kot Wosa včeraj in jaz lani marca.  Odločim se za jug in priči takoj pokažejo steber za dodatnih 120m. Glede na prizemljenost obeh kolegov se odločim za igro, do kod bo šlo na jug. Dviganj ni in kmalu odvijem še na poskus reševanja na bizeljski griček, kjer pa ni nič, a me Scala vseeno lepo dostavi nazaj do pristanka, kjer kolega zaključujeta s pospravljanjem. Lep pristanek.

Sledi malo daljši postanek pri Pineli, ma petek je! 

p.s. Ko se zberemo v Pineli, odleti še Matic in lepo počečka zrak okoli starta.