HF:
http://xcglobe.com/flights#show-flight/2653447/
Vikend je bil družaben, v soboto maurova feštica za rd in diplomo z dopoldansko izdelavo kape, v nedeljo pa sem bil kuhar nedeljskega kosila za starše in sina.
Ponedeljek, 21.10.2024 je obetal možnost luftanja. Sicer kilavo, a možno. Napovedana je jasnina pa nek Z, popoldan se naj bi obrnil v užiten JZ ob močni inverziji. Žrtvujem dan in grem na šiht z avtom z opremo v prtljažniku. Ker opoldne še vedno velja vremenski optimizem, začnem vabit. Miha lahko zgodaj, ob dveh pa ne več. Zgodaj ne morem zaradi šihta, pa tudi bolje kaže za kasneje. Grem sam, upam, da bom ob treh gor.
Na pešačenju skozi gozd spet vidim mnogo gob in eno nenavadno, za katero splet pravi, da je užitna in menda celo okusna. Trofeja je slikana in puščena naravi. Napovedanega vera ni čutiti ne pri avtu na sedlu, ne po poti gor. Na startu pa le nekaj malega vleče gor. Ok, za odletet bo. Ptiči se vozikajo sem pa tja, a ne prav visoko. Ok, tu sem, za poskusit bo.
Start je lep, zrak zagrabi, pri Pečini gre celo gor. Grem proti gradu. kjer ne zagrabi, zacurim pa tudi ne. Na Silovcu se uspem spraskat nad vrh, pa na hrvaško, kjer je ena sama borba za preživetje tam okoli 400m. Pri Klanjcu lahko še malenkost povrtim, pa nazaj. Neke hlape začutim pri kamnolomu in tistih nekaj deset pridobljenih metrov mi kar godi. Pri tem opazim razgledno točko na edini pečini, ki tam štrli iz gozda. Del poti Pesji skok, ki jo morava z Izo enkrat kmalu obdelat. Pridobljeno višino hitro zgubim, a se oklepam vsega, da bi luftanje nategnil vsaj na eno urco, saj slabo kaže, da bi se lahko privlekel nazaj do štarta. Vztrajal sem malenkost predolgo, saj mi na koncu zmanjka nekaj metrov do pristanka in sestopim na breg zadaj. Ajebigasad.
Za gor ne iščem bližnjic, lepo po cesti. Ok, na enem mestu, kjer bi po zemljevidih morala biti pot, pa je v naravi ni videt, sem jo ubral čez travnik po namišljeni stezi, po potem skozi vinograde. Tam na trtah najdem še sladke grozde, ki mi polepšajo pot. Kar dober jesenski dan.
Torek, 22.10.2024 naj bi bil že bolj turoben, v višinah močno vetroven. Vem, dam sem smetano tedna že pobral in se je posvetim dnevnim obveznostim, na šiht grem s piciklom. Naredi se kar lep dan, napovedanega vetra nekako ni. Za Orešje itak ne vem, saj ni postaje. Miha pa zažuli dan in predlaga izlet na hrib. Hrabro se upiram, a ko je pripravljen tudi na pozni start, popustim in za urco skrajšam šiht ter pohodim picikel ko Rogljič. Doma pobašem opremo (dobim še jezikovo župo) in na pristanku sem še pred kolegom, ki naju zategne prav gor. Pri križu naletiva na Belija in Natalijo. Hecno, ravno sva se pogovarjala o postaji. Ko sva že gor, Beli pokliče, da lahko pelje avto dol. Super.
Na startu so pričakovano žalostne razmere. Tu pa tam malo zadiha gor. Veva, da bo le skok, a zdaj ko imava rešen avto, je tudi to čisto dobra opcija. Miha odleti naprej, meni uspe celo rikverc. Spustiva se do pristanka, naredim fotošuting kolega pred menoj. Če bi dal rokavice dol, bi bili lažje...
Natalija s psom že čaka, Beli pride kmalu. Pijačka? Seveda! Kje? Gremo k njima v Kumrovec (Donji Škrnik) na špricer, da vidimo, kako sta si uredila gnezdo.
Kljub neletenju lepo rešen dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar