Orešje, 7.8.2024 (sre), na hitro

https://xcglobe.com/flights#show-flight/2639726/

HF: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2639796/

Nisem si še dobro opomogel od Paralisce, me že vreme zvabi na Orešje. Miha se ne odzove, grem sam. Itak moram prej s šihta, da končno vrnem knjigo v knjižnico, pa da spustim Izo, ki zjutraj noče ven (ko jo spravim ven, se mi potem zmuzne nazaj noter). Na poti mi potem spusti guma na piciklu, da pridem domov po feltni. Nafotram Izo, vzamem opremo in dalje s fičotom (golf je v Minhnu). S "terencem" tvegam it kar na start, a mi je kmalu žal, saj je ostanek ceste na nekih delih res grdo razrit. 

Na startu še vleče gor, a kaže švohno. Saj bo. Postaja kaže močan upad vetra od malo pred mojim prihodom. Klasična jeba - cel dan optimalno, potem pa k... Bajcer je na Strahi naredil lep trikotnik, je strrtal ob enih, jaz ciljam na peto. No, ja, pa da vidimo, če je še kaj ostalo.

V tistih naključnih sapicah večkrat potegnem, da razprem coto, pri tem se ostanki pokošene trave obešajo na štrike, pa jih čistim. Ko končno dvignem krilo, vidim še nekaj trave v špagah, a me ne skrbi, bo že. Odlet je ok, potem pa opazim, da so na levi okoli trave prepletene B in ena C špaga. Na koncu zaleže močan potrg zapletene C špage, da se zadeva razplete in vejica odleti. 

Sicer pa je švohno, ne drži ravno. Poskusim še na Silovcu, ki na vzhodni strani ponudi malo pajsanja, ki mu sledi curaža. Izberem si en travnik s senco, in nerodno pristanem na rit, saj se mi ena noga zatakne v vreči. Žal mi je zica, a je tokrat, kot kaže, preživel brez dodatnih poškodb.

V senčki v miru zlagam. Vidim polno trave v ušesih, pa si vzamem čas in jih spraznim, kolikor se je dalo. Opažam, da se Curecu že poznajo leta in ure in starti. Našel še eno luknjico na enem vuhu - bo treba popravit. Tako je to, ko letiš testna krila, ki po novem šumijo, potem pa nazaj na svoje zgarano kljuse.

Hajk nazaj, vmes pogovor z lokalci, katerim pestrimo vinogradništvo. V hosti me (spet) zgrabi nek hudič in jo udarim po "bližnjici", kar se sprevrže v mukotrpno prebijanje po strmini skozi goščavo, na vrhu pa za dodatek še mimo popolnoma zaraščene hiše. Nikoli več, si obljubim. Počitek, ohlajanje, preoblečt v suhe cote (pametna poteza pred ohhodom), pa počasi domov. 

Nekaj brkljanja, Izo na sprehod, pa olimpijske igre.

Dan rešen, a razmišljam, da bi se takih letov lahko vzdržal. Da bi delal tako kot Mitja - big days only. Ne verjamem, da bo šlo, imava drugačen pristop.