Bliža se odhod na morje, vreme je lepo, pretežno severovzhodnik. Spet me Miha sprovocira, da greva. Seveda, ima testnega Codexa, ki bi ga rad čim več letel. Se mu dopade. Vse, razen cene. Ga razumem.
Sam sem po rojstnodnevnem izletu v Posočje kar potolažen, a se me da prepričat. Težava je, ker sem brez avta - fiat je na servisu, Irena ima golfa. Kolega gre tudi čez to in me po šihtu pobere doma. Pri njem si ogledam klimo, ki mu jo je montiral Tomaž Škofic.
Miha prvi odleti, ne zacuri, malo pojadtra na Vertniku. Ko se še sam spravim v zrak, že gre proti Kozjem. Tudi sam se ne morem pobrat na tem hribu in grem na prednji greben. Kolega ga že lepo suče. Ko le nekaj zapnem, gre počasi, a zanesljivo gor. Gledam Miha in se čudim, kam pa kam, kolega? Tip se je vrgel čez, proti Ravnemu logu. Pa ne danes, pa ne zdaj! Ah klinc, si mislim, Gabi itak vedno vabi na pivo v novo hišo, pa gremo tja. Miha, še vedno visok odvije od Resnika proti Švarču. (ni mi jasno), sam se pa zapičim v hrib, a niti prdne ne. Komaj se zvlečem mimo cerkvice, pa proti Šedmu, kjer trese, pa nizko naprej do pristanka nad Gabijevo bajto. No, pa smo tu!
Take imamo. Naslednji dan Vetrnik napadeta še Gabi in Drago in ponovita najino traso. Hec mora bit.
Ni komentarjev:
Objavite komentar