Miha odhaja na morje ter že v četrtek navija za Orešje, a mi ne znese, on pa gre na motor dražit pilatuse. Zvečer me spet opominja na Orešje, da se končno le zorganiziram, da skrajšam šiht in se do 14h spravim na pristanek. Kolega je bil že na startu, kjer je hendlal s testnim Codexom. Pride pome in naju odpele na start. Mitja se napoveduje za po 16h, Toni J. pa še za kasneje.
Kolega je že pripravljen in gre na test dvolinijca. Pri startu ga heca veter, da malo popravljava, potem pa le odleti in takoj ga vzame gor. Start je spet čuden; na tleh je nula, včasih mi krilo še dol zarola. Vseeno ga brez težav dvignem, Curec se lepo pohlevno sestavi, potem pa me takoj spipa gor, kot menda še nikoli, da moram takoj pohodit gas za pobeg na prednji rob hriba. No, to pa bo nekaj danes. Proti gradu zvrtim na skoraj1k, a močno zanesen nazaj. To bo dovolj za preskok na prednji hrib! Pa ni bilo, vendar sem zapel še enega na skoraj 1,2k,a še bolj zanesen nazaj. Tokrat uspem priklopit prednji hrib,. Tam še malo popravim in upam na preboj proti Špičku, Ne gre in se vrnem, ter spet najdem živahen steber, ki kar traja in me nosi nazaj. Sprijaznim se, da danes ne bo Špička, pa s spustim na hrvaško stran, ki pa ne sodeluje, tako da se skozi pojačan veter le še prebijem nazaj do Silovca in pristat k Mihu.
Malo kasneje res pride še Mitja, ki lahko le ugotovi, da je prevetrovno za lahko letenje, njemu pa se to ne da in se odloči danes ostati prizemljen. Miha še dostavim do sedla, da gre po avto, sam pa gem naročit pivo v Pinelo. Dan dobro rešen.
Itak, da bi se na tak dan moral spustit z vetrom, a ta dan (očitno) druge okoliščine tega niso dovoljevale...
Zvečer Natalija objavi fotke nekoga, ki je še proti osmi visel nad Pečino...
(11.8.2024, že pozabil okoliščine....)
Ni komentarjev:
Objavite komentar