Drugi. Osvežitev v senci da voljo za še en poskus.
Gor res sramežljivo kaže jug, crkovanje vetra in opletanje klobase pripisujeva termiki. Miha to malo plete pred vzletom, a v drugo le gre in se lepo pobere nad start. Odlet mi gre lepo, pobrat se pa ne morem. Drenjava se okoli starta, pa se umaknem na Silovec, tam pa scurim. Mihec pa mi kmalu sledi. Neverjetno, tako obetaven dan, nama pa ne gre.
Na poti gor se pri Jožici oskrbiva s hladnimi rogovi, ki si jih prihraniva za na klopco pod vetrno vrečo. Med osvežitvenim meditiranjem opazujeva žakelj, ki zdaj bolj konstantno kaže gor. Ja, nič, treba bo še enkrat! MIha pravi, da bo raje še malo počakal. 
Tudi v drugo gre vzlet s Scalo lepo in gladko. Tokrat je za spoznanje manj klavrno kot prvič in po pol ure sem končno čez 0,8k, močno zanesen nazaj. Optimistično se spustim pod neke bazice nad Klanjcem, tam pa seveda nič, Japica mi le še malo podaljša agonijo in kmalu sem že v drugo na pristanku. MIha je taboljš prjatu. Ni šel letet, ampak se je pripeljal do mene, me potolažil s hladnim pivcem in me še zategnil gor na sedlo do avta (potem pa šele šel v vinograd pomagat očetu).
Ugotoviva, da sva še vedno na boljšem od tistih, ki danes niso šli na breg.
Za jutri tudi dobro kaže, a ima Irena sredi dneva menjavo mavca, pa letenje odpade. Saj sem imel dva poskusa, tako da je bilo sonce pokoriščeno, kolikor sem pač znal.
Ivan Barnjak v času ko greva midva prvič v zrak že končuje svoj 50km izlet z Japetiča na sever. Torej - da(lo) se (je)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar