https://xcglobe.com/flights#show-flight/2605367/
Napoved je oblačno skroz. Sobota da nekaj sonca, a ne gledam (naslednji dan vidim, da sta se na Orešju dva lepo napasla), gremo ma Šentvid, popoldne brkljam po kleti, zvečer kino v KK, spat ob enih. Nedelja zjutraj je v spalnici sončna. Nekam čudne so te napovedi. Kondorji se menijo za Lisco ali Ledino. Pogledam napoved - oblačno, ampak dober gradient in nekaj najbrž še užitnega J-JZ. Ah, nič. Se oglasi Miha, če je kdo za Orešje. Hm?! No, ja vsaj za odletet bo, morda še za pogrebenarit. Prijavim.
Šentvid, kjer se pesa "zgubi", jo najde njena občasna varuška, tečem po njo, pa nazaj gor, pa skupaj počasi dol, vse z Izo na štriku. Sem se vsaj malo prešvical. Lenart se nekaj napoveduje na kosilo, a je še na poti na Šmarno, ko se odpravljam od doma proti Orešju.
Na pristanku me pričaka Tone, prvič gre na (letet) na Orešje, Miha je že gor. Greva do sedla, pa peš do starta, kjer kar pihlja, a vsaj v pravi smeri. Duh že polno opremljen lepo hendla.
Ker je prvi pripravljen želi prvi odletet, a ga veter malce heca in mu Mentorja premetava sem pa tja. Po nekaj poskusih mu le uspe krilo lepo sestavit in mirno odletet. Po nekaj zavojih že jadra nad startom. Tone opazuje, jaz ga počakam in mu dam še par napotkov, naposled tudi on lepo odleti. Dobro za pilota s čisto frišno licenco.
Ne vem, če so se razmere umirile ali kaj, ampak tokrat Cureca od prve spravim gor in lepo odskakljam pod breg in v zrak, ki zagrabi. Tone se je odpeljal na Silovec (in kmalu srečno pristal pri avtu), z Miho pa se zavrtiva nad Pečino, pa potem vsak na svoj konec. Grem proti gradu, kjer drži, a brez presežkov, porinem le do ceste. Nazaj grede gre bolje in poskusim imet dan, recimo temu učinkovitega letenja. Miha je še na Silovcu, Tone je že pristal. Silovec preskočim, Japica drži, na vzhodnem delu vidim kar steber ptičev,a ko pridem tja, se premaknejo še naprej in vrtijo nad britofom, ki pa je predaleč za mojo višino. Praskam nazaj in nekako verjamem, da bo v tem mrču še kaj zagrabilo. In res, na zahodnem robu zapnem nek makedam, ki me odnese čez jurja in kar daleč nazaj. Je kar pestro, toda to je je del te igre. Vpijam razglede, lepo je.
Ko steber ošvohni, neham vrtet, saj me odnaša nazaj in čez Silovec porinem kar na Bukovje, želim pobrat Graščinski vrh. Ne dela dovolj, ali pa ne znam, ali pa prezgodaj sincam in pobegnem nazaj na Silovec, ki me vzame gor, da moram na grad, pa čez cesto. Nazaj grede vidim, da mojega avta ni več na sedlu, najdem ga na cesti na poti dol. Kolega me rešujeta. Izpod vrha Silovca še enkrat porinem na Japico, kjer je še živ moj prejšnji steber. Še vedno je živahen in da toliko, da lahko porinem do britofa. Ves čas mi je malo neprijetno, ko opazujem dež nekje na sredi krške kotline. Zdi se mi, da rine proti nam. Pa še domov bo treba, da ulovim dogovorjeno kosilo. Ampak nad Klanjcem pa drži. Nekaj še povrtavam in rinem proti jugu, ves čas s pristankom v doletu. Ko en vmesni cilj ne da nič, se obrnem proti Bukovju v upanju, da ga uspem naskočit s te strani. Ni nič in brez razočaranja se usmerim na pristanek. Sem kakšnih 50 metrov prekratek za sestop neposredno pri avtu. Ni hudega. Dan je odlično rešen.
Še bi se dalo letet, a je bilo dovolj za dane razmere. Poskušal sem širit peskovnik kolikor se je dalo, oziroma kolikor pač znam in si upam. Naslednjič bo še bolje.
Doma se še ne razpakiram dobro, ko prispe Lenart. Bolj ne bi mogla bit usklajena. Malo manj je usklajen njegov šiht, saj na pol poti iz Ljubljane izve, da gre naslednji dan zgodaj zjutraj naprej. Tako je to.
Gopro slika s pravilnim datumom!
Izjava dneva (trek AE)
Ni komentarjev:
Objavite komentar