https://xcglobe.com/flights#show-flight/2604219/
Po tem, ko sem v sredo na Orešju imenitno rešil dan, ki je na Primorskem nudil stotice (Čreto navdušen nad Scala 2), je v četrtek deželo prekrila oblačnost, za petek pa se je že sestavila razširjena klubska odprava na Kovk. Miha osebno vabi, a sem se že pred dvema tednoma za ta petek dogovoril z težko čakanim električarjem za PP75a. Jebiga, ne gre vse naenkrat. Kolegi so se krasno naleteli, Gabi je iz testne Scale2 iztisnil stotico. Dobro izkoriščen dan pred napovedanim poslabšanjem čez vikend. Pa vendar se v soboto napoved spremeni in za nedeljo prerokuje v naših koncih kar nekaj otokov jasnine ob dobrem gradientu. Fantje se zagrejejo za HF na Lisco in prijavim se. Soboto z Izo preživiva sama in si privoščiva malce daljši tekec. Pesa zvečer obleži, sam pa sem tudi prijetno utrujen.
Zjutraj še vedno čutim noge, pohodniki pa odrinejo že ob 10h. Nebo je zelo oblačno. Hm, a se mi da peš? Raje se pridružim potnikom v avtomobilu. Drago me izda, ker se odloči it peš. No ja, sva zamenjala vlogi. Pridobim nekaj časa za lenobno nedeljsko jutro, kot se spodobi, ob pol dvanajstih sem na Bregu. Gledamo dva, ki že drgneta greben. Na teraso pridemo istočasno s prvimi pohodniki.
Nebo še kar visi. Pred teraso se vozika nekdo s Scala 2, zakonca Kurnik pa jadrata, curita do Čučnika in hop nazaj gor ter ponovi vajo. Tomo je prvi pripravljen, a dolgo čaka pripet. Tahitri ga prehitijo in gladko odcurijo na Breg. Okoli pol dveh se skozi trgajočo oblačnost končno začne prebijat sonce. Treba se je pripravit. Nekaj pred drugo se sonce le izvije iz oblakov in po nekaj minutah je že čutit zdravo sapo gor. Vmes priteče pilot Scale, M El K, Kurnika sta tudi že nazaj blizu vrha.
Tomo odleti s svojim testnim dvolinijcem. Sam mu takoj sledim, ampak start zadaj iz druge vrste se mi ne posreči in curec se sesede preden se uspem pognat dol. Ponovim iz prve vrste in tokrat gre lepo. Kolega že suče nad vikendom. Juhej, morda pa res bo kaj od dneva. Hm, vidim, da sem pozabil zapet levi gas, ali pa se je med opletanjem na startu nekako odpel. Vem, da ne gre drugače, kot da ga z obema rokama pripnem nazaj. Najhitreje je in tako najbolj varno. Ko se spajsam nad jurja nad malo Lisco, je na grebenu že živahno. Zahodno od Lisce je še tema, proti Rudeniku se odpira, Ješivec je v soncu. Gremo tja!
Za čudo božje sem danes med prvimi v zraku in prvi porivam naprej. No, Gabi, Danilo pa Uroš so šli že prej in gladko scureli v mrak. Ješivec me po pričakovanjih nagradi, da lahko udobno potegnem naprej. Je kar hladno, pa si zamenjam rokavice za zimske. Rudenik globoko obrnem, na povratku srečam Tomota, ki gre po moji poti, Drago je obrnil že prej. Malo naprej srečam oba Kurnika in skupaj lepo povrtimo en stebriček. Nisem navajen letet na tako blizu, pa potegnem naprej že pred koncem stebra. Medtem se pripelje še Miha el, vidim pa tudi Gabija in Uroša - lahko bi imeli piknik. Tako nekako se lovimo na poti nazaj proti Lisci, ki jo dosežem malo pod vikendom, kjer ubodem nekaj za povrtet, ostali nimajo te sreče in borbajo spodaj.
Medtem oblačnost spet prekrije krajino in s svetlobo ugaša tudi upanje, na še kaj letenja. Ekipa, ki se je prebila do Lisce še praska okoli Čučnika, Razborja in še nižje, sam pa iznad Lisce potegnem proti Radežu, kjer se je pred dnevi Drago lepo pobral. Morda pa, pa potem še Čelovnik pred Bregom? Nekaj še pobrbota, a ne znam pobrat (če se sploh da). Iz precej brezupnega položaja sredi brega Radeža se tako le še spustim proti Bregu v upanju, da ga sploh dosežem. Curec ima dober glajd in lahko si privoščim še skok čez Savo, pa pridem še z udobno višino pristajat. Malenkost za Tomotom.
Drago pa Roberto sta že tam. Kurnika in Miha el pristanejo prav v Bregu, bliže avtom. Par minut kasneje Wosa pripelje še za Sevnično scurjeno ekipo - Gabija, Uroša in Danila. Po prvi curaži jih je Wosa zapeljal na drugi start, a jih je pozni izlet proti Rudeniku prezgodaj prizemljil, pa jih je šel še enkrat pobrat. Mimogrede, Wosa danes leti prvič po operaciji. Zanimivo, njegovo zadnje letenje pred tem sva tudi bila skupaj, takrat na Orešju (jaz letel scuret v Pregrado, kolega pa naredil krasen, do Tuhinjskih toplic raztegnjen lokalni džiro).
Ekipa tako razpade, Radeški del gre v Loko na pir, južni del pa Tomo pa v Sevnico v Rondo, kjer se lačni okrepčajo, žejni pa osvežimo z zasluženim pirom.
Dan je po prvotni napovedi obetal veliko več, na koncu pa je tolažilne nagrade podelil med potrpežljive, ki so počakali na pravi trenutek. Danes sem dobil ta loto. Zadovoljen, luštno je bilo. Zdaj pa bo menda že čas, da pokukamo tudi ven iz peskovnika, a ne?
