nedelja, 25. februar 2024

Orešje, 25.2.2024 (ned), lokalna veselica

https://xcglobe.com/flights#show-flight/2605367/

Napoved je oblačno skroz. Sobota da nekaj sonca, a ne gledam (naslednji dan vidim, da sta se na Orešju dva lepo napasla), gremo ma Šentvid, popoldne brkljam po kleti, zvečer kino v KK, spat ob enih. Nedelja zjutraj je v spalnici sončna. Nekam čudne so te napovedi. Kondorji se menijo za Lisco ali Ledino. Pogledam napoved - oblačno, ampak dober gradient in nekaj najbrž še užitnega J-JZ. Ah, nič. Se oglasi Miha, če je kdo za Orešje. Hm?! No, ja vsaj za odletet bo, morda še za pogrebenarit. Prijavim.

Šentvid, kjer se pesa "zgubi", jo najde njena občasna varuška, tečem po njo, pa nazaj gor, pa skupaj počasi dol, vse z Izo na štriku. Sem se vsaj malo prešvical. Lenart se nekaj napoveduje na kosilo, a je še na poti na Šmarno, ko se odpravljam od doma proti Orešju. 

Na pristanku me pričaka Tone, prvič gre na (letet) na Orešje, Miha je že gor. Greva do sedla, pa peš do starta, kjer kar pihlja, a vsaj v pravi smeri. Duh že polno opremljen lepo hendla. 

Ker je prvi pripravljen želi prvi odletet, a ga veter malce heca in mu Mentorja premetava sem pa tja. Po nekaj poskusih mu le uspe krilo lepo sestavit in mirno odletet. Po nekaj zavojih že jadra nad startom. Tone opazuje, jaz ga počakam in mu dam še par napotkov, naposled tudi on lepo odleti. Dobro za pilota s čisto frišno licenco.

Ne vem, če so se razmere umirile ali kaj, ampak tokrat Cureca od prve spravim gor in lepo odskakljam pod breg in v zrak, ki zagrabi. Tone se je odpeljal na Silovec (in kmalu srečno pristal pri avtu), z Miho pa se zavrtiva nad Pečino, pa potem vsak na svoj konec. Grem proti gradu, kjer drži, a brez presežkov, porinem le do ceste. Nazaj grede gre bolje in poskusim imet dan, recimo temu učinkovitega letenja. Miha je še na Silovcu, Tone je že pristal. Silovec preskočim, Japica drži, na vzhodnem delu vidim kar steber ptičev,a ko pridem tja, se premaknejo še naprej in vrtijo nad britofom, ki pa je predaleč za mojo višino. Praskam nazaj in nekako verjamem, da bo v tem mrču še kaj zagrabilo. In res, na zahodnem robu zapnem nek makedam, ki me odnese čez jurja in kar daleč nazaj. Je kar pestro, toda to je je del te igre. Vpijam razglede, lepo je. 

Ko steber ošvohni, neham vrtet, saj me odnaša nazaj in čez Silovec porinem kar na Bukovje, želim pobrat Graščinski vrh. Ne dela dovolj, ali pa ne znam, ali pa prezgodaj sincam in pobegnem nazaj na Silovec, ki me vzame gor, da moram na grad, pa čez cesto. Nazaj grede vidim, da mojega avta ni več na sedlu, najdem ga na cesti na poti dol. Kolega me rešujeta. Izpod vrha Silovca še enkrat porinem na Japico, kjer je še živ moj prejšnji steber. Še vedno je živahen in da toliko, da lahko porinem do britofa.  Ves čas mi je malo neprijetno, ko opazujem dež nekje na sredi krške kotline. Zdi se mi, da rine proti nam. Pa še domov bo treba, da ulovim dogovorjeno kosilo. Ampak nad Klanjcem pa drži. Nekaj še povrtavam in rinem proti jugu, ves čas s pristankom v doletu. Ko en vmesni cilj ne da nič, se obrnem proti Bukovju v upanju, da ga uspem naskočit s te strani. Ni nič in brez razočaranja se usmerim na pristanek. Sem kakšnih 50 metrov prekratek za sestop neposredno pri avtu. Ni hudega. Dan je odlično rešen.

Še bi se dalo letet, a je bilo dovolj za dane razmere. Poskušal sem širit peskovnik kolikor se je dalo, oziroma kolikor pač znam in si upam. Naslednjič bo še bolje.

Doma se še ne razpakiram dobro, ko prispe Lenart. Bolj ne bi mogla bit usklajena. Malo manj je usklajen njegov šiht, saj na pol poti iz Ljubljane izve, da gre naslednji dan zgodaj zjutraj naprej. Tako je to.



Gopro slika s pravilnim datumom!


Izjava dneva (trek AE)

Jernej Rozenberger : Kake višine za tako kislo napovedan dan. [25.2.2024 15:11]
Andrej Erznožnik : napoved ni vse, včas je treba verjet [25.2.2024 15:43]

nedelja, 18. februar 2024

Lisca, 18.2.2024 (ned), Mala Paralisca

https://xcglobe.com/flights#show-flight/2604219/

Po tem, ko sem v sredo na Orešju imenitno rešil dan, ki je na Primorskem nudil stotice (Čreto navdušen nad Scala 2), je v četrtek deželo prekrila oblačnost, za petek pa se je že sestavila razširjena klubska odprava na Kovk. Miha osebno vabi, a sem se že pred dvema tednoma za ta petek dogovoril z težko čakanim električarjem za PP75a. Jebiga, ne gre vse naenkrat. Kolegi so se krasno naleteli, Gabi je iz testne Scale2 iztisnil stotico. Dobro izkoriščen dan pred napovedanim poslabšanjem čez vikend. Pa vendar se v soboto napoved spremeni in za nedeljo prerokuje v naših koncih kar nekaj otokov jasnine ob dobrem gradientu. Fantje se zagrejejo za HF na Lisco in prijavim se.  Soboto z Izo preživiva sama in si privoščiva malce daljši tekec. Pesa zvečer obleži, sam pa sem tudi prijetno utrujen.

Zjutraj še vedno čutim noge, pohodniki pa odrinejo že ob 10h. Nebo je zelo oblačno. Hm, a se mi da peš? Raje se pridružim potnikom v avtomobilu. Drago me izda, ker se odloči it peš. No ja, sva zamenjala vlogi. Pridobim nekaj časa za lenobno nedeljsko jutro, kot se spodobi, ob pol dvanajstih sem na Bregu. Gledamo dva, ki že drgneta greben. Na teraso pridemo istočasno s prvimi pohodniki.

Nebo še kar visi. Pred teraso se vozika nekdo s Scala 2, zakonca Kurnik pa jadrata, curita do Čučnika in hop nazaj gor ter ponovi vajo. Tomo je prvi pripravljen, a dolgo čaka pripet. Tahitri ga prehitijo in gladko odcurijo na Breg. Okoli pol dveh se skozi trgajočo oblačnost končno začne prebijat sonce. Treba se je pripravit. Nekaj pred drugo se sonce le izvije iz oblakov in po nekaj minutah je že čutit zdravo sapo gor. Vmes priteče pilot Scale, M El K, Kurnika sta tudi že nazaj blizu vrha.

Tomo odleti s svojim testnim dvolinijcem. Sam mu takoj sledim, ampak start zadaj iz druge vrste se mi ne posreči in curec se sesede preden se uspem pognat dol. Ponovim iz prve vrste in tokrat gre lepo. Kolega že suče nad vikendom. Juhej, morda pa res bo kaj od dneva. Hm, vidim, da sem pozabil zapet levi gas, ali pa se je med opletanjem na startu nekako odpel. Vem, da ne gre drugače, kot da ga z obema  rokama pripnem nazaj. Najhitreje je in tako najbolj varno. Ko se spajsam nad jurja nad malo Lisco, je na grebenu že živahno. Zahodno od Lisce je še tema, proti Rudeniku se odpira, Ješivec je v soncu. Gremo tja!

Za čudo božje sem danes med prvimi v zraku in prvi porivam naprej. No, Gabi, Danilo pa Uroš so šli že prej in gladko scureli v mrak. Ješivec me po pričakovanjih nagradi, da lahko udobno potegnem naprej. Je kar hladno, pa si zamenjam rokavice za zimske. Rudenik globoko obrnem, na povratku srečam Tomota, ki gre po moji poti, Drago je obrnil že prej. Malo naprej srečam oba Kurnika in skupaj lepo povrtimo en stebriček. Nisem navajen letet na tako blizu, pa potegnem naprej že pred koncem stebra. Medtem se pripelje še Miha el, vidim pa tudi Gabija in Uroša - lahko bi imeli piknik. Tako nekako se lovimo na poti nazaj proti Lisci, ki jo dosežem malo pod vikendom, kjer ubodem nekaj za povrtet, ostali nimajo te sreče in borbajo spodaj.

Medtem oblačnost spet prekrije krajino in s svetlobo ugaša tudi upanje, na še kaj letenja. Ekipa, ki se je prebila do Lisce še praska okoli Čučnika, Razborja in še nižje, sam pa iznad Lisce potegnem proti Radežu, kjer se je pred dnevi Drago lepo pobral. Morda pa, pa potem še Čelovnik pred Bregom? Nekaj še pobrbota, a ne znam pobrat (če se sploh da). Iz precej brezupnega položaja sredi brega Radeža se tako le še spustim proti Bregu v upanju, da ga sploh dosežem. Curec ima dober glajd in lahko si privoščim še skok čez Savo, pa pridem še z udobno višino pristajat. Malenkost za Tomotom. 

Drago pa Roberto sta že tam. Kurnika in Miha el pristanejo prav v Bregu, bliže avtom. Par minut kasneje Wosa pripelje še za Sevnično scurjeno ekipo - Gabija, Uroša in Danila. Po prvi curaži jih je Wosa zapeljal na drugi start, a jih je pozni izlet proti Rudeniku prezgodaj prizemljil, pa jih je šel še enkrat pobrat. Mimogrede, Wosa danes leti prvič po operaciji. Zanimivo, njegovo zadnje letenje pred tem sva tudi bila skupaj, takrat na Orešju (jaz letel scuret v Pregrado, kolega pa naredil krasen, do Tuhinjskih toplic raztegnjen lokalni džiro).  

Ekipa tako razpade, Radeški del gre v Loko na pir, južni del pa Tomo pa v Sevnico v Rondo, kjer se lačni okrepčajo, žejni pa osvežimo z zasluženim pirom.

Dan je po prvotni napovedi obetal veliko več, na koncu pa je tolažilne nagrade podelil med potrpežljive, ki so počakali na pravi trenutek. Danes sem dobil ta loto. Zadovoljen, luštno je bilo. Zdaj pa bo menda že čas, da pokukamo tudi ven iz peskovnika, a ne?

 

sreda, 14. februar 2024

Orešje, 14.2.2024 (sre), luftanje na Valentinovo

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2603071/


Prejšnji vikend naj bi bilo smučanje, ki naj bi bilo prekinjeno zaradi sodišča. Pa se je vreme odločilo po svoje in z odjugo in dežjem uničilo še tiste proge, ki so še delovale, vključno z nekaj takimi za tekme svetovnega pokala. Smučanje odpovemo, v petek po kulturnem prazniku si privoščim perverzijo dopusta kar tako, ker lahko. Se prileže. V ponedeljek vseeno na šiht, v torek zaključimo s sodiščem, popoldan še delam na hiši PP75A. 
Vreme se štima, v torek se na Primorskem že nekaj letka. Sam imam v glavi sredo, za katero je med vikendom napoved nakazovala možnost. Itak imam v četrtek poezijo, v petek pa električarja v PP745A, sobota pa je še v oblakih. V sredo grem na šiht s piciklom na avtu, pa da vidim kaj bo. Sonce je, zahodnik se obrača v jugozahodnik, na Orešju itak v jug. Na šihtu dosti za delat, a iz čumatre le opazi delček modrega neba, na ekranu pa stanje na Orešju. Kolegi ropotajo za Primorsko za petek, Drago za Lisco danes, jaz prijavim Orešje, za kar pa ni odziva. 

Pozno, po eni, zaključim na šihtu, odpeljem picikel na servis, doma spustim Izo v sončen dan, pograbim opremo in hop na Orešje, na sedlo. Na poti gor me sapice iz doline in jate vran, ki vrtijo nad Pečino poženejo v drnc do klobase, ki stoji v zdravem jugu. U, za odletet bo, morda ujamem celo malo jadranja!

Med pripravo me prepiha, da me posuši in si obe suhi majici pustim za po hoji nazaj. Za ta skokec mi bo že zadostovala ena majica, bunda in spidarm. Razmere so idealne za odlet vse dokler se ne vpnem. Potem pa veter crrkne in se sramežljivo postavlja v zahodnik. Nisem vesel. Vključim potrpežljivost in kmalu dočakam spet južno sapo.
Prvi dvig razkrije lepo kravato na levi. Ponovitev. Me odnese v drog, prekinem. Naslednjič se curec vsuje v trenutku, ko se hočem odrinit v zrak. Da skrajšam - še kar nekaj takih ponovitev je bilo. Ne vem, kaj se je dogajalo, a ne pa ne se spravit v zrak. Med tem kolovratenjem spet zašvicam, kot da sem pravkar pritekel gor. Po dvajsetih minutah telovadbe cureca le dvignem in ukrotim nad seboj, se obesim v gurtne in tako čepe odskakljam pod breg in v luft.

Zagrabi na desni, s ptiči se spajsam nad greben in skupaj gremo uživat. Če ne bi bil moker, bi bilo bolje, pa tudi tako je bilo luštno. Višin ni, ne morem rinit daleč čez grad. Čez Silovec na hrvaško, tam s ptiči na prvem grebenu gor pa nazaj. Proti vzhodu ne grem daleč, hitro nazaj v naročje Japice. Prtiči me zvabijo na Klanjec, a ni nič in gremo skupaj nazaj praskat breg. Poskusim še na zahodnem, osončenem bregu, kjer nekaj poka, a do ptičev nad razvalinami Cesargrada ne znam, si še ne upam s to skromno višino okoli 500m. Sprijaznjen, da je to to za danes se s tistih 500m vržem nazaj proti Silovcu. Cure lepo zareže v veter in breg uspem priklopit še v višini hoste, kjer še tu pa tam piskne. Vztrajno lizanje krošenj me spravi do višine antene, kar je za danes kar mala zmaga. Skokec do Pečine, tam gor in toplanding postane izvedljiv. Ker še dela, grem še enkrat potipat do gradu. Nazaj grede še drži, a vedno nižje. 
Mili pogoji privabijo hudička na plan, ta pa namiguje na pristanek kar na sedlu pri avtu. Drgnjenje okoli starta me le spravi malo nad klobaso, kar je premalo za klasičen toplanding od zadaj. Vidim pa možnost pristat spredaj, pred klobaso. Čez hišo in klet se zapeljem z vetrom v breg, tam pa bočno na breg in veter spumpam preostanek višine, da mehko sestopim. Uuuujeee! (moj) Prvi pristanek spredaj! Vesel.

Spokat. Po drugi poti dol (!) do avta, štacuna, doma psa sprehodit, pa je večer. Na Primorskem se je obilno letelo, Damjan je navdušen nad Scalo2; nič čudnega. Sam sem zaman čakal na tak dan za preizkus...

Zvečer ob mehurčkih Irenine dileme glede ponujene službe v Ljubljani... Težka odločitev.