Lisca, 22.8.2023 (tor), Big Day! z Lenartom

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2571236/

Big day za fotra. Lenart se že nekaj časa previdno spravlja na tandem, zadnje čase celo razmišlja, da bi naredil izpit in se šel H&F. A zadeve nekako niso stekle. Pred njegovim odhodom na smučarsko odisejado se je odločil poleteti na Paralisci, ki pa jo je odplaknilo neurje, v prestavljenem terminu pa je že bil v Švici. Zdaj se je nenačrtovano predčasno pojavil doma z idejo o letenju. Ok, ampak zunaj pod jasnim nebom vleče bolj ali manj sever, ni za Lisco. Pa se napoved za torek le popravi, na Kondor četu začne brbotat. V ponedeljek prosim Gabija, ki ne more, pri Wosi pa ni problema. Dogovorimo se za 14.30 na Kompolju, ko gredo gor tudi Kondorji. Malo se zalomi z avtom, ki naj bi ga takrat potrebovala Irena, a se me le usmili, da ni treba Lenartu skakat sem pa tja še pome. Seveda grem poleg, ko mi bo sin poletel! Najdemo se 
in zategnem ju gor, da imata svoja avta na pristanku, saj gresta potem vsak zase naprej. Mene ne skrbi prevoz, upam na toplending, pripravljen pa sem tudi pešačit gor, Veternik zadnjič mi je dobro del. Wosa pove, da je en tandem že odpeljal, ni pa šlo visoko, le nekaj deset metrov nad greben. Tudi dobro.

Na startu najdemo nabrite Kondorje (Drago, Roberto, Aleš), prideta še Romi in Špiralek. Nobenem se ne mudi pretirano, a kot ponavadi je Drago prvi v zraku. Ko se pobere, se zapodijo tudi ostali. Sam počakam na Woso, da se z Lenartom pripravita. Sučem se okoli njiju, pripravljam se za njima, Lenart pa me opozarja, naj se ne pozabim pripet. Se mi zdi, da sem imel večjo tremo kot Lenart, le Wosa je bil rutinirano umirjen. Končno je vse ok, tandemaš vpraša oba, če sva pripravljena, seveda sva, fotr s telefonom v roki in snema, kako odletita. Uf, vse je brezhibno. Še sam se skobalim v zrak.

Breg drži, na Mali Lisci se lepo pobirajo. Letim za tandemom in ju slikam kolikor se da. Skupaj zavrtimo steber - neprecenljivo! Sučem ožje in ju prehitim v višino, na 1,2k, lovim posnetke. Lenart zgleda vesel, jaz sem vesel, da je naletel na tako dober dan - sončno, stabilno, mirno, a vseeno z nekaj stebrički, ki jih Wosa povrti, da Lenart doživi pesem varija in nebeški ples. Malo se tako preganjamo, pazim, da ne preblizu, potem pa se izletnika obrneta proti dolini. 

https://drive.google.com/file/d/1R9E66Dp7C9W0uulmjF-HkywiVh8h3cU5/view?usp=sharing

Ker smo itak dogovorjeni, da se po letenju onadva odpeljeta vsak po svojih opravkih, sam izkoristim razmere in skočim še na Ješivec, malo poberem in podaljšam proti Rudeniku, kjer je menda prej bil Drago in se sicer nizko, a vseeno privlekel nazaj. Čakam kateri kucelj bo ruknil kot mala Lisca, a ni nič. Sicer curim zelo počasi, gor pa le ne gre nič. Na koncu še pred kmetijo scincam, ko obiram neke švohne balončke, da se držim vsaj na nulci. Zadovoljen z dnevom in sprijaznjen tudi z nekaj hoje se vrnem spet v švohceni curaži vse do nizko pod Ješivcem. Tam se jedva spraskam nekaj deset metrov po bregu gor. Saj bo Lisca dala. A Lisca je sama, le še Roberto in Romi peglata greben. Na sredi brega ne prime nič in tako odtonem proti Čučniku. Ni mi še za pristat in it peš nazaj, pa poskusim še Razbor. Roberto višje lepo rine na Lovrenc, jaz pa gledam pristanke pod ritjo. Iznad Razborja opazim, da je Lenartov avto še na Kompolju. Temu se ne morem upret in se spustim tja, ker po urci luftanja pristanem ob sinu. 

Veselje, zadovoljstvo in spraševanje, kako bom prišel nazaj po avto. Bom že. Računam na Aleša, ki ima avto na Bregu, pa se izkaže da je na Kopolju tudi Špiralek, ki ga nekdo prihaja pobrat. Še ne pospravim do konca, ko pride Tomaž Š., ki me rade volje zategne gor. Tako se razidemo.

Špiralek gre s testnim Lynksom še enkrat v zrak, do Čučnika, da potem vsaj malo hodi, Tomaž pa tudi, avto pa odpelje kolega. Ko speljem s parkirišča, pride gor Aleš z Robertotom in Romijem. Ravno prav za zaključno pivce.

Lenart se vmes dobi z Miho, domov prideva istočasno. Danes sva kar usklajena! Fant je naspidiran, pa posnamemo še neke košarkaške akcije za njegov faks, potem se pa že stemni in gremo jest. Zvečer z mamo odpeljeta Piko nazaj na Žejno, ko pa se vrneta, naredi še sladico dneva in dan je zvrhano napolnjen. Kot da hlasta po vsem, preden gre za en mesec v Argentino.

Sam sem prijetno zadovoljen, da sem si s sinom za nekaj trenutkov podelil nebo, da je pri tem užival in se je sploh dobro izteklo. Nimam občutka, da ga je letenje zelo prevzelo, ampak to niti ni bil namen. Fant je doživel nekaj novega, poživljajočega, vstavil je še en košček življenja v ta pisan mozaik, bogatejši je še za eno izkušnjo. Fino, letos po surfanju že drugo s fotrom.

Vesel za oba. 😊

Veternik, 20.8.2023 (ned), skok s sprehodom

F: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2570410/

F&H: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2570464/

Nedelja je lepa, podobno kot včeraj. Vseeno letenje ni čisto vse, pa dan namenim družinskem izletu. Predvideno je Pohorje, a nekako ni prave volje, še posebej, ker imamo Piko v varstvu. Na koncu se le nekako zmenimo za Špiček, ki ga obrnemo z ogromno slabe volje, z enim psom v naročju in drugim na ketni.

Takega vzdušja ni za stopnjevat, se je treba umaknit. Dan je še živ, pa grem na hrib. Včeraj nekako nisem čisto poravnal računov z Veternikom. Razumsko sicer dojemam, da bi težko bilo bolje, a vseeno - kam pa pridemo le z razumom? Za danes vem, daje prepozno za letenje, a odletet se bo dalo, morda celo malo pojadrat.

Ko pridem gor, slišim mašinerijo. Pilatus  leti v višini baze ( recimo 1,2k) čez Kozje od sz proti (recimo) Podsredi) wtf!? //glej 19.8.2023//. 

Ok, beštija gre mimo, nova klobasa lepo kaže, pa grem v zrak, ki pa ne zagrabi, tako da le odtonem dol. Zgleda, da vleče le po vrhu. Pred pristankom še nekaj diha, a ne znam zapet. Nič hudega, pristanem in opazujem ptiča, ki pa le poočaaasi  posuka tisto dihanje in se malce pobere. Jebigasad. Taboljši del je še pred menoj. Slabe tričetrt urce kasneje sem prerojen spet gor, kjer klobasa še vedno izzivalno stoji gor, a me ne spravi na še en poskus.

Dan je rešen.

 

Veternik, 19.8.2023 (sob), Morje na Raki

http://xcglobe.com/sites#show-flight/2570064/

Napoved nas spet zbeza na hrib. Severovzhodnik, dober gradient, brez oblačnosti, najbrž le kumulusi. Mitja je kar zagret, najavi pa se še odprava iz Radeč, Wosa tudi.

Sem brez avta, pa me po samoborski malici pobere Mitja. Gor, na parkirišču najdeva Woso z mamo in hčerko, Radečani so še na poti. Ni kaj, kaže dobro, še bolje pa, ko namontiram svojo prvo vetrno vrečo. Trije, ki smo že gor, se pomečemo v zrak, da vidimo, če bo res morje o katerem na glas sanja Mitja, ostali pa potiho. Wosa je itak namenjen na nek piknik in mu je to današnji cilj. 

Lepo se poberemo do baze, z Mitjo vrtiva ozko skupaj, odlično gre, krasna otvoritev, v slast. Dotik bazice da varljiv občutek višine, a sva komaj na 1,2k. Wosa potegne naprej, nekam proti Pohanci, Mitja mi tudi uide proti jugu. Sam še sučem balončke, da sem čim višje, splezam nad sosednjo bazo. Kolega pogumno rine proti Sremiču, sledim mu precej višji. Imam občutek, da želi pobirat na severnem bregu hriba. Obračam vse balončke na poti in se držim višje. Mičo plača račun za zagnanost in pristane pri ribniku, ko ga 500m višje preletim. 

Nizko nad Sremičem se sprašujem, kaj zdaj. Hecni občutki. Prvič gledam rojstno mesto iz te perspektive in uživam v novem pogledu. Po drugi strani pa - sem nizko, nekih razkošnih pristankov ni, obetavnih točk za pobiranje pa prav tako ne.  Vrtim nulce in se nekako spajsam čez Savo ter se držim bolj vzhodno, stran od gozdnatih in vinogradniških bregov, da imam kakšen pristanek v dosegu. Nad Trško goro le zadanem nek steber, ki me dvigne na "carskih" 900m in zbudi upanje na podaljšek. Veliki Trn je že mimo, sem pa prenizek za bočni skok in tako upam na kakšen balon zavetrne termike in se pod modrim nebom usmerim proti Raki. Spet sem nad mestom, kjer sem nedavno scurel (ko sta Wosa in Gabi ruknila rekord Veternika do Ribnice). Zberem pogum za relativno nizko čez daljnovod, balončkov ne znam pobrat in pristanem v neki dolinici. En ptič se vrti na teh 'mojih' balonih in mu gre. Sicer počasi, a ne scuri. Zavlečem se v bližnjo senco in pospravljat.

Reševanje. Oživljanje telefona,ki seje preklopil na wifi od kamere in te tehnikalije. Dobro, nisem daleč od KK, pa pokličem deda, ki komaj čaka na kakšno akcijo. Na poti do ceste vidim, da se zdaj kumuluski pojavljajo tudi tu. Hm, kaže, da smo bili malenkost prezgodnji za ta dan. Rudi je kmalu je pri meni in odpraviva se na Senovo, da rešim Mitjev avto. Izkaže se , da ni panike, saj sta Aleš in Drago priletela na Senovo, Uroš pa je pristal gor in spustil Alešev avto. Vseeno se prileže pivo s kolegi pri Gabiju, potem pa se gre na še eno h Klanjšku, a zajebem, ker prej podaljšam najprej na Veternik po Mitjev avto. Ko se trije vrnemo, so ostali že odšli, pa se sami odžejamo. Mitja in deda najdeta hribe kot skupno temo.

Deda me še zategne domov in na terasi pogledava slike današnjega dne. Opaziva, da sem uspel slikat krajino njegovega otroštva in zgodbe privrejo na dan...

----

Gabi pove, da je malo pred/za nami nizko čez Bohor prižgal Pilatus. Mitja sprašuje na kontrolni stolp v Cerkljah, kjer se pa, seveda, v soboto nihče ne oglasi. Kasneje Ogi pove, da je bil nekje (v Čakovcu?) letalski miting, kjer je sodeloval tudi slo pilatus. ...

Lisca, 15.8.2023 tor (praznik), Naskok na Bohor brez vnebovzetja

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2569068/

Za prestavljeno Paralisco se vreme le uredi. Petkov prolog preždim v službi, v soboto le pridem gor, v nedeljo pa se podredim prizemljeni socializaciji, družinskemu pikniku Šagotov. Ponedeljek vlada razglasi za dela prost dan solidarnosti, da se gre pomagat na poplavljena območja. Končno je izvaljena ena res uporabna zadeva, app za prijavo prostovoljcev, ki jih nato civilna zaščita razporedi pomagat tja, kamor je potrebno. Pridruživa se Kombinatkam, v Rečici ob Savinji, oziroma v vasi Grušovlje, kjer skušamo izpod nanesenega mulja izkopat čim več nasada jagod. Tem ljudem je res hudo.

Torek je redni praznik naših vernih sodržavljanov, ostali pa uživamo prost dan. Kondorji se kar množično odločimo za Lisco. Med priprave umestim tudi dokončanje torbice za kokpit, a nekako ne pridem do tega. Na hitro želim Lovru, ki doma preživlja podaljšek vikenda, pokazat, kako se zamenja žarnica na luči golfa 4, saj se je potožil, da luči ne svetijo v redu. Izkaže se, da je to kar zajebano in nerodno, pa da nam je zmanjkalo rezervnih žarnic. Po dobri uri sta žarnici zamenjani, rezervne pripravljene. Na Lisco se tako odpravim z enourno zamudo, na poti pa se spomnim, da sem pozabil jakno in se moram obrnit spet domov, zgubim dodatnih 15 min. 

Iz doline je gor sumljivo mirno, le Gabi vozika tandem. Hja, se tolažim, najbrž so se že razleteli naokoli. Napovedan je kar dober gradient z inverzijo nekje na 1,5k in nekaj vzhodnega vetra, kar bi znalo zadostovat za lokalno obiranje kucljev, če pa bo še sreča dodala svoje zrno pa, pa bi morda lahko scuprali kak trikotnik med Lisco, Bohorjem in Celjem. Tončkov dom je lepo obljuden, Gabi preletava teraso, drugih ni videt. Na startu najdem Uroša z Regino in Jožeta K. z družino. Roberto in Niko sta nekje v zraku. Gabi s potnikom pristane na startu in odpelje Regino. Uroš je skeptičen glede razmer, ampak jebigasad, tukaj smo, pa gremo poskusit.

V zraku drži, a ne gre nikamor gor. Praskamo po grebenu, Z Urošem greva na Ješivec, tam se lepo pobereva na 1,3k in greva dalje proti Rudeniku. Tam gre spet gor, meni do 1,5k, kar me potegne poskusit čez dolino na Metni vrh. Čez res nekaj zagrabi in ko obiram tiste balončke, me Uroš nadleti ter podaljša na jug pod nek na uč obetaven oblak, a se tam obrne in mimo mene odfrči nazaj proti Rudeniku, sam pa rinem v veter proti Bohorju. Medtem ko curim, se kolega lepo pobira prav tam, kjer sem malo prej obupal.

Baze nad Javornikom so res vabljive in komaj malo nad 1k še kar rinem v Bohor ter čakam kako raketo. Te ni, se pa uspem zbalončkat nazaj naa 1,2k nad Mrzlo planino. Ok, Rudenik je od tu z vetrom v rit v doletu, na drugi strani pa se nad bohorskim grebenom delajo lepe baze, ki jih nekaj mora napajat. Ne mika me obtičat v liskinem peskovniku, na Kum danes ne računam, Bohor v teh razmerah, vsaj do koče, bi bil lepa trofeja. Porinem naprej, dam si dovoljenje, da grem do 1k, a potem vseeno potegnem še malo, ker računam na steber iz grape. Stebra ni in grem v nizko reševanje ven. Skoraj ne dvomim, da bom pred Mrzlo planino pobral za povratek na Rudenik, a to je račun brez krčmarja. Nekaj malega se tam spajsam, a ne dovolj za povratek. Slutim težave, preidem v preživetveni način. Brez pravega upanja pridem do zame nesrečnega Podvrha in tam se celo poberem nad vrh, pa spret zacurim. Odločen, da ne bom pristajal na tem nesrečnem kraju, pokurim preostanek višine do koder gre v mojo smer. Nerodno pristanem v Prešni loki. Ko že stopim na tla, me spet dvigne za ped, stopim v prazno in se zvrnem na stran. Malce umazan in nič kaj dobre volje nad zaključkom.

Na klubskem pogovoru vidim, da se še odpravljajo proti Lisci, pa navržem, če bi me kdo pobral. Sicer imam že plan za pešadijo do Mastnaka, pa potem na Lisco. Vse je še v dosegu nog. A oglasi se Niko, da pride pome in res me pobere po slabe pol ure hoje nasproti. Izkaže se, da gre gor le zato, dame reši, saj je sam lepo odletel do Radeč in prišelnazaj po avto na Breg. Hvaležen sem. 

Seveda pivo. Skupaj z Metulji. Z Brega prideta še Stane in Tadej H, s starta pa potem še Roberto, ki si premisli glede še enega skoka. Niko odide, Metulji odidejo, sem že na odhodu, ko se pojavita Frenk L.in ... Romi! Ves vesel, po 18 letih spet leti. Rešujemo objave njegovih letov. Potem se je treba počasi premaknit proti domu, da še ujamem Lovra, preden odide nazaj v Lj, vmes pa še Gabiju dostavit na Lisci pozabljeno orodje.

Konec koncev kar posrečen dan, čeprav letalno ne najbolj posrečen. Po drugi strani pa je tak izplen cena hoje po robu, izven udobja, iskanje meja, tokrat v kombinaciji razmer in terena. Včasih se pač opečeš, kar ni hudega, sploh če lahko rane v dobri družbi poplahneš s pivom. 

Jože K. je pojadral medLisco in Ješivcem, pristal na Kompoljah. Roberto je pogrebenaril Rudenik, letel do Čelovnika in nazaj proti Bregu, a pristal pri ribiškem domu. Niko je je ene dvakrat lepo navil do baze, tudi po Rudeniku pa do Svinjske in pristal v Radečah. Uroš je po najini ločitvi nad Zabukovjem lepo pobral in se čez Metni vrh zapeljal nazaj na Lisco, tam spet do baze in potem zelo direktno na Križe(!), pa naprej obrnit Kum in nazaj do pristanka v Radečah. Je stavil na drugega kvizkota in dobil. Dobra odločitev in še boljša izvedba! Na poti nazaj na Lisco z Nikotom vidiva vzletet Staneta, ki pride do Brega, pa kmalu nazaj za omizje na terasi 🍻

 

Lisca, 12.8.2023 sob, Paralisca 2023

F: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2567702/

FH: http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2567776/

Skrbno pripravljena Paralisca 2023 resnično nima sreče z vremenom. Potem ko pred našim odhodom na morje toča opustoši Krško, se po povratku z morja pojavljajo napovedi o nevihtnem prvem vikendu v avgustu. Petkov prolog odplahne dež, a se vseeno zvečer dobimo na Lisci na pivu. Dva obiskovalca sta celo prišla. Na poti gor spremljam naraslo Savo, ki jo prečkam pri Blanci, saj je sevniški most zaprt zaradi odstranjevanja naplavin. Za šankom vlada bolj kot ne poklapano vzdušje. Spremljamo oporočila o podivjanih rekah, izgubljanje naših košarkašev proti Grčiji in katastrofalno vremensko napoved za čez vikend. Odločitev je soglasna, prvič v ne ravno kratki zgodovini Paralisce se prireditev odpove, oz. prestavi na naslednji vikend. Objavimo, spraznimo krigle in se zaskrbljeni počasi razkropimo, le Stane ostane gor, saj po cesti ne more domov, pot je zalita.

"Za prestavljeno Paralisco se vreme le uredi. Petkov prolog preždim v službi, v soboto le pridem gor, .."

Z Mihcem se zmeniva, da greva v soboto skupaj na Paralisco, on pelje. Nekaj se loviva še z Mitjo Koritnikom in Mirkom, a se ne ulovimo. Nekje na poti Miha opazi nenavadno dogajanje z zavorami, pa skleneva, da morda ne bi bilo pametno s takim avtom rinit gor in zavijeva na Kompolje. Tam se nama pridruži še Mitja, pristane pa Gašper, nov Kondor. Slednji sicer ne gre gor, le doBrega, dobimo pa še nekaj pilotov in kombi je rentabilno poln. Gašper se pametno spomni, da kondorjem ni treba plačat prevoza (fak, jaz bi lahko plačal Mihi!) 

V soboto je na Lisci kar živahno. V zraku je polno padal, na tleh pa izletnikov spremljevalcev in zmačkancev od včeraj. Seveda sem prestar za take hece, pa naj me el presidente še tako nakuri. Najprej zdravje, potem kultura! 

Na startu malo pokramljamo, a če želim do piva, je treba prej malo letet. Napovedi so Paralisčarke - za lagodno grebenarjene. A včeraj sem iz napovedi prerokoval, da zna bit inverzija na 1,5k, pa zakaj ne bi preizkusili, če je kaj na tem?

 Odletim v idealnih pogojih, breg zagrabi. V zraku je kar gneča, treba se je umaknit. Na mali Lisci se res poberem na 1,4k, kar je že znak za alarm, ki ga ojača še pogled na enega junaka, ki poriva čez Metni vrh proti Savi. Seveda grem tudi sam čez dolino a na dveh tretjinah brez prdca scincam in pa nazaj, a na sredi le najdem iskano in sem spet na 1,4k. Grem po Metnem vrhu proti Bohorju, a zgleda, dani dan za to, pa se grem reševat nazaj na Rudenik. Na Lisci sem udobno visoko, torej še ni čas za pivo. Podaljšam proti Čelovniku. 

Vidim Uroša,ki gre na Kozjek pa Tomota, ki se vrača, nad Radečami pa še nekoga s tanovim Artikom, in nekoga z Skywalkom. Tam se skupaj se spajsamo in poberemo nazaj. Ona dva v Lorenca, jaz pa molzem višino, da grem kar na Razbor, ki bo zagotovo dal, če ne že Radež prej. Oba sta mrtva. Pred Čučnikom še razmišljam če bi sešel naslonit na breg pod Joštom, ampak se odločim da poskusim kaj zahakljat zunaj. Nič. Na vprašanje, ali pristat v dolino, ali k Čučniku, slednji zmaga in komaj še uspem pristat gor. Ok, saj je fajn, ampak, plan je bil pristat NA Paralisci. Poparjen gledam kolega, ki še nizko praskata pod Joštom, a potem Artik odleti v dolino, Skywalk pa pristane na drugem koncu mojega travnika. Za nagrado za curažo si privoščim en hajk gor. 

Sledi družabno življenje Paralisce. kjer med razpravo o današnjem luftanju izvem, da je ta s fluroscentnim Artikom sam naš Drago. Bemtisunce, jaz ga pa še vedno vodim pod rdečo Sigmo! Uroš je zaključil lep zelen trikotnik, skoraj takega, ki mi že nekaj časa tli v ozadju, Tomo pa je itak cel popoldan preživel med Kozjekom in Rudenikom. Gabi in Wosa sta na veliko tandemirala, a Lenarta tokrat žal ni bilo poleg, je na ledeniku v Švici.

Po nekaj pupe in pape in čvekanja se na koncu odpovem polnemu kriglu pred seboj, da se z Mihcem pridruživa Miranu, ki gre s kombijem domov, vmes pa še na Kompolje. Slovo je - se vidimo jutri! 

Miha me dostavi domov, sebe pa tudi. Naslednji dan ne more na Lisco, ker ima nekaj službenega. Tudi meni se ne obeta Lisca. Po burni domači razpravi izdam kolege in se vdam v piknik pri Ogiju - zetov rojstni da, najava poroke in Ireninega tolmačenja le te.