Veternik, 19.8.2023 (sob), Morje na Raki

http://xcglobe.com/sites#show-flight/2570064/

Napoved nas spet zbeza na hrib. Severovzhodnik, dober gradient, brez oblačnosti, najbrž le kumulusi. Mitja je kar zagret, najavi pa se še odprava iz Radeč, Wosa tudi.

Sem brez avta, pa me po samoborski malici pobere Mitja. Gor, na parkirišču najdeva Woso z mamo in hčerko, Radečani so še na poti. Ni kaj, kaže dobro, še bolje pa, ko namontiram svojo prvo vetrno vrečo. Trije, ki smo že gor, se pomečemo v zrak, da vidimo, če bo res morje o katerem na glas sanja Mitja, ostali pa potiho. Wosa je itak namenjen na nek piknik in mu je to današnji cilj. 

Lepo se poberemo do baze, z Mitjo vrtiva ozko skupaj, odlično gre, krasna otvoritev, v slast. Dotik bazice da varljiv občutek višine, a sva komaj na 1,2k. Wosa potegne naprej, nekam proti Pohanci, Mitja mi tudi uide proti jugu. Sam še sučem balončke, da sem čim višje, splezam nad sosednjo bazo. Kolega pogumno rine proti Sremiču, sledim mu precej višji. Imam občutek, da želi pobirat na severnem bregu hriba. Obračam vse balončke na poti in se držim višje. Mičo plača račun za zagnanost in pristane pri ribniku, ko ga 500m višje preletim. 

Nizko nad Sremičem se sprašujem, kaj zdaj. Hecni občutki. Prvič gledam rojstno mesto iz te perspektive in uživam v novem pogledu. Po drugi strani pa - sem nizko, nekih razkošnih pristankov ni, obetavnih točk za pobiranje pa prav tako ne.  Vrtim nulce in se nekako spajsam čez Savo ter se držim bolj vzhodno, stran od gozdnatih in vinogradniških bregov, da imam kakšen pristanek v dosegu. Nad Trško goro le zadanem nek steber, ki me dvigne na "carskih" 900m in zbudi upanje na podaljšek. Veliki Trn je že mimo, sem pa prenizek za bočni skok in tako upam na kakšen balon zavetrne termike in se pod modrim nebom usmerim proti Raki. Spet sem nad mestom, kjer sem nedavno scurel (ko sta Wosa in Gabi ruknila rekord Veternika do Ribnice). Zberem pogum za relativno nizko čez daljnovod, balončkov ne znam pobrat in pristanem v neki dolinici. En ptič se vrti na teh 'mojih' balonih in mu gre. Sicer počasi, a ne scuri. Zavlečem se v bližnjo senco in pospravljat.

Reševanje. Oživljanje telefona,ki seje preklopil na wifi od kamere in te tehnikalije. Dobro, nisem daleč od KK, pa pokličem deda, ki komaj čaka na kakšno akcijo. Na poti do ceste vidim, da se zdaj kumuluski pojavljajo tudi tu. Hm, kaže, da smo bili malenkost prezgodnji za ta dan. Rudi je kmalu je pri meni in odpraviva se na Senovo, da rešim Mitjev avto. Izkaže se , da ni panike, saj sta Aleš in Drago priletela na Senovo, Uroš pa je pristal gor in spustil Alešev avto. Vseeno se prileže pivo s kolegi pri Gabiju, potem pa se gre na še eno h Klanjšku, a zajebem, ker prej podaljšam najprej na Veternik po Mitjev avto. Ko se trije vrnemo, so ostali že odšli, pa se sami odžejamo. Mitja in deda najdeta hribe kot skupno temo.

Deda me še zategne domov in na terasi pogledava slike današnjega dne. Opaziva, da sem uspel slikat krajino njegovega otroštva in zgodbe privrejo na dan...

----

Gabi pove, da je malo pred/za nami nizko čez Bohor prižgal Pilatus. Mitja sprašuje na kontrolni stolp v Cerkljah, kjer se pa, seveda, v soboto nihče ne oglasi. Kasneje Ogi pove, da je bil nekje (v Čakovcu?) letalski miting, kjer je sodeloval tudi slo pilatus. ...