HF: http://xcglobe.com/flights#show-flight/2552250/
prvi: http://xcglobe.com/flights#show-flight/2552214/
drugi: http://xcglobe.com/flights#show-flight/2552215/
Vremenski žalosti se te dni pridružuje še katastrofa v obliki armijskih igric, tako da Cerklje ne ugasne niti čez vikend. No, saj itak nimam ne volje ne načrtov za luftanje ta konec tedna. V soboto je doma nek piknik, pride Lovro, Lenarta hudič goni s ponyem na Vršič. Za nedeljo ni nekih hudih planov, le ožje družinsko kosilo.
Kolege razganja in bi radi izkoristili tistih nekaj uric jugovzhodnika pred popoldanskimi nevihtami. Lisca mi je preveč od rok, trznem pa na Gabijevo povpraševanje po kandidatih za Švarč ob 11h. To se mi lepo pokrije z nakupom rib na Sromljah. A Gabija ne dobim več in po premisleku se odločim raje za Orešje. Miha žal ne more, pa grem sam. Bo že.
Travnik na startu je lepo pokošen, na voljo je ogromno prostora za odletet in za pristat nazaj gor. Razmere so kar v redu, nebo je še čisto s kumuluski, vleče švoh, a pretežno gor, armije ni videti ne slišati. Vsekakor je za poskusit.
Po dolgem razpletanju štrikov pripet čakam, da povleče gor, a pri tleh res slabo diha, tako da se nekaj poskusov izjalovi. Ob prvi priliki posilim poteg, a se krilo dvigne s kravato, ki je pa v tisti revščini od sape ne morem spumpat in prekinem. Vroče mi je in že godrnjam sebi v brado. Naslednji interval potegnem, tokrat pošteno zagrabi, da se med guncanjem le še po prstih odrinem v zrak. Ampak jeba! Letim naravnost v drevesa na desni. Ok, morda vleče vzhodnik, tako hudo pa spet ne! Ves trd se komaj splazim tik nad krošnjami in se skušam naslonit na breg, a nekako ne gre. wtf!? Končno uspem dobro pogledat coto, ki jo krasi lepa kravata na desnem vuhu. Ajme, ajme, to je torej to! Poskusim se obdržat v zraku in spumpat kravato. Ne gre, pa ne gre in grem reševat rit na najbližjo ne nakoličeno fliko zemlje.
Pa nismo se se za to borili! Sledi hitrostno pakiranje, pa hop nazaj na start. Tam zdaj malce lepše vleče, se pa tudi že počasi oblači od zahoda. Ocenim, da bo za 15 min jadranja, pa pristanek nazaj in dan bo rešen.
Tokrat sem pri odletu bolj pozoren in se lepo skobalim v zrak, ki lepo zagrabi. Je luštno, visoko ne gre, malce pa le drži, da se lahko pasem okoli. Stemni se, ko sem sredi doline in le še odcurim dol. Nič od pristanka nazaj, sledi še en pohodek nazaj gor.
Vmes pregovarjanja koliko rib kupit, na koncu pa se izkaže, da je ribogojnica danes zaprta. Ni nam hudega, hrane je še od včeraj dovolj. Ko zavijem na domače dvorišče, padejo prve kaplje. Tudi časovno se je kar dobro izteklo.
Kar posrečen mini športni dan
Ni komentarjev:
Objavite komentar