Orešje, 11.in 12.4.2023 (tor, sre), Vaje iz zahodnika

Prazniki. V soboto na Žejnem, v nedeljo Lovrov rojstni dan doma. Med pogovori razberem, da gremo jutri družinsko na morje. Dobro, da izvem. Ok, Lovro bi Pio peljal na izlet na morje, pa gremo še tastari, Lenart dan raje nameni za v hribe. Lep dan se obeta. Itak, da je bil 10.4. big day za izbrance, ki so utegnili in znali. Meni je čakanje v zastojih in tavanje skozi morje turistov povrnil pogled na vesel mlad parček in pa zgodovinska kava, ki jo je plačal Lovro iz svoje prve plače.

Torek:, http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2542184/

Za od torka naprej je bila napoved oblačna in vetrovna. Dež se še ni obetal in na šiht grem s piciklom, ter v pisarni pozabim na vreme. A Miha vseeno opazuje in vidi, da Orešje kaže jug, pa me pokliče, da rešiva, kar se rešiti da pred prihajajočim dežjem. Ok, greva po standardnem protokolu. Da preizkusiva, kako deluje AVP na novi lokaciji na vrhu hriba, kamor jo je Beli zmontiral pred nekaj dnevi, potem ko sta z Miho tam postavila nosilni drog. 

Gor naju pričaka precej opletajoča vreča, ki se ne strinja z jugom. Kaže pretežno zahodnik. Malo nama dol pade. Po krajšem opazovanju vidiva, da občasno potegne tudi približno gor, torej bi se dalo odletet, pa se pripraviva. Start mi kar nagaja, menda šele v tretjem poskusu dobim krilo lepo gor, da odletim. Nič ne drži in sem kmalu na tleh. Miha pride nekaj minut za menoj. Pove, da je komaj odletel in preletel čez spodnjo cesto. Pa dobro, poskusila sva. Pivo v Župelevcu.

Sreda, http://xcglobe.com/flights#show-flight/2542303/

Isti jutranji scenarij kot včeraj. Obet slabega, a še suhega vremena in v službo grem s piciklom. Tokrat zaropota po Kondor klepetu. Obeta se dan z zelo dobrim gradientom, koprenasto oblačnostjo in še kar zmernim vetrom južnih smeri. Gabi gre na Lisco, Wosa z njim, ostali počivajo po napornem ponedeljku. Le Mitja se oglasi, da bi šel po fizioterapiji v Čatežkih pogledat na Orešje. Miha je za, a brez avta, kar ni težava, če smo trije. Malo pred pol tretjo se sestavimo na pristanku in peljem gor. Tokrat klobasa lepše kaže - lepo laminarno jz, ne premočno. Spet sem počasen (služba, zadrga na zicu) in odletim zadnji.

Tako kot oba kolega, tudi mene takoj izstreli gor in veselica se začne. Hitro se občuti kar močan JZ, tako da ne rinem preveč v grad, raje se pustim odnest na hrvaško, kjer si obetam. Mitja me visoko nadleti, ko se pajsam na bregu in rinem ven, nad Klanjec. Pride še Miha, ki je tudi visoko, le jaz prakam drevesa. Kolega se vrneta v domovino, ko le zapnem neko dviganje na višino dneva, močno zaneseno za hrib. Obrnem, kar sem prej videl Mitjo in se komajda spraskam nazaj do Japice, kjer gre nazaj nad greben. Glede na to, da je kolegoma, ki sta vmes že pristala, prej lepo držalo, upam na uspešen prehod nazaj. Res gre, pa še poberem na Silovcu (antena), da poskušam še drugo prej videno Mitjevo pot - čez na Bizeljski hrib (moje poimenovanje, sicer Bukovje z anteno na Graščinskem vrhu). 

Previdno rinem v veter in kar gre, da se pobirat tam na do 800m, pa potipam še naprej proti zahodu. Najprej do antene, pa potem postane izziv neka cerkvica, kjer pa po curenju čez dolinico živci popustijo, da obrnem nazaj v reševanje pod anteno. Dol se ne sme gledat (vinogradi, žice, hosta, ceste, brez pristankov), ampak se je treba osredotočit na sporočila iz zraka ter lovit dvigajoče se balončke. Poberem se. :)  

Medtem že razmišljam, kaj zdaj. Ne prijateljčkov ne avta ne vidim na pristanku, moj je bil prej še gor, kasneje sem ga videl peljati dol. Kaj zdaj? Upam, da sta mi spustila avto in šla na pir. Bližje pristanku zagledam avto tam in mirno se v širokem loku odpeljem pristat.

Vesel sem tega drugega dela. Fajn mejno. Seveda v dobrih pogojih to ni nek problem, v kilavih je nemogoče, tokrat pa je bilo za cik izvedljivo. Dober gradient, a zelo pokrito ter obilo vetra v prsa. Še pravočasno obračanje pred cerkvico, da sem ujel še dovolj višine za srečno pobiranje. Slastno se mi je sestavilo, da sem odkril alternativni nizki prehod iz peskovnika na zahod. Ko bo manj zahodnika, grem zagotovo poskusit ta boulder.

Pir v Pineli. Mitja malo pove ponedeljkove štorije.

Odlično rešen dan. 

Kasneje, pri primerjavi trekov spoznam, da sem Mitja videl, kod že dostikrat doslej, precej dlje in višje, kot pa je dejansko bil. A ni hudega, bila je dobra vzpodbuda. ;)