Orešje, 14.10.2022 (pet), Skok s podaljškom na vzhodniku

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2513417/

Včeraj, v četrtek, 13.10.2022, popoldan si vzamem čas in grem z Izo na Orešje odmontirat neodzivno vremensko postajo, da jo Beli pošlje Koku na servis. Gor jo še trikrat preverim, če se morda le ne začne odzivat po resetu, a ostaja nema. Snamem jo in jo prižgano odpeljem na Bizeljsko, kjer jo pred gasilskim domom predam Andreju. Še enkrat preverim - tokrat pa se je že povezala na server in pridno sporoča stanje. Ugotoviva, da je očitno težava v sim kartici, ki na Orešju ne pride do (pravega?) omrežja. Beli bo prijavil napako na Telekom, ima pa še zamisli o neki španski sim kartici, ki naj ne bi imela težav z gostovanji. Špricer moram zavrnit, ker se mi mudi domov pripravljat gobe, da bo kosilo, ko Irena konča s predavanji. Na Lisci so nekaj lepo leteli...

V petek je vreme ok, vleče nek vzhodnik, na Orešju naj bi bil JV. Miha vabi na skok po službi. Irena je v Lj, Iza je sama doma, pa zavrnem. Po pogledu skozi okno in misli o zasedenem vikendu si premislim in oddivjam domov, pa naprej na Orešje.

Gor naju preseneti ostanek vetrne vreče, ki kaže dol. Namesto pričakovanega JV se vali nadležen SV. Sicer ni močen, ampak je. Ni kaj, odločiva se, da poskusiva odletet v kakem zatišju. Bo treba startat naprej in močno tečt. Potegnem prvi, naredim vse kot je treba in se nizko čez grmovje spodaj spravim v zrak. Za vogalom ni pomoči pričakovanega vzhodnika, pa jo kar ucvrem proti anteni. Pred grebenom me nek rotor močno dvigne in nato zloži 1/3 krila. Vseeno rinem ob bregu naprej, na vzhodni del, kjer pa nekaj piskne. To se razvleče v lepih 20 min praskanja vzhodnih sapic. Miha je medtem pristal, ni prišel niti do našega pristanka.

Sam sem imel dovolj zezkanja in se spustim do avta, kjer zadovoljen pristanem. Ko pade cota na tla, zaslišm hrup helikopterja, ki prileti nizko prav čez breg, ki sem ga še pred minuto drgnil. Začuden buljim v beštijo, ki letka nizko okoli starta in ne morem verjet. Kaj hudiča išče tam?!

Kakorkoli že, letalni dan se mi je po začetnem neprijetnem presenčenju kar lepo iztekle, Mihi žal manj, a ni bil pretirano razočaran.

Domov, pa v trgovino po sestavine za maurovo torto, pa po Ireno na štacjon, saj je avto pustila Lovru, da gre k punci v Beljak. Ah. 

p.s. Naslednji dan izvemo, da se je v petek v okolici Brežic intenzivno iskalo neko pogrešano osebo. Morda je bil helikopter zato tam. Upam tako.