Orešje, 23.9.2022 (pet), Jesenske vaje v zaklenjenem peskovniku

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2509478/

hf: http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2509540/

Vreme je jesensko. Je kar nekaj sonca, nebo zgleda lepo, se pa tudi kar ulije. V nedeljo smo imeli vremensko srečo s trgatvijo, v četrtek smo prešali črnino. V petek zjutraj  vidim, da so prejšnji dan lepo pojadrali na Veterniku. Za vikend je napoved skisanja vremena, petek naj bi bil jasen z zmernim jugecom. Ne dam se zavesti in grem s piciklom na šiht. A nisem trden značaj in me kasneje vseeno premami. Miha ne more, Mitja tudi ne, pa grem sam. AVP še vedno ne deluje, tako da se zanašam le na napoved in okoliške postaje. Tudi na Lisci se oglaša jug, pa gredo lokalci tja. Pozen sem. Gor pridem nekaj po 14h, dan je bohoten, vse v bazicah. Vleče gor, a se tu pa tam ustavi in obrne. Res moram nekaj naredit s klobaso, to kar je še ostalo gor, ne služi ničemur. 

Odločim se, da bom lepo startal, danes ni izgovorov. Zadnjič je Miha snemal in sem si lahko ogledal, kako slabo se skobalim v zrak. To je treba izboljšat. Ne smem sunkovito pospeševat, ker potem krilo zaostane, mene pa vrže v zic, noge pa v zrak. Tokrat grem bolj mehko in počasi rinem z glavo naprej, ko se veter obrne in sesuje cureta. Ponovi vajo. Drugič gre bolje, a nisem čisto zadovoljen z izvedbo. Še je prostor za napredek :) .    

Takoj zapnem steber, ki pa ne gre do baze, konec je pod 1k, Vleče me proti Pišecam, a je premalo višine, pa  pokruzam na hrvaški konec, kjer spet ne gre daleč. Nazaj v peskovniku dobim upanje za porinit zahodno od Bizeljskega, a se kmalu obrnem, saj ne kaže dobro, za curažo pa nimam prevoza. V peskovniku dela še za eno hrvaško, potem pa se odpravim pristat na štart, a po dveh urah luštnega vse crkne in pristanem na enem travniku pod anteno.

Počasno pospravljanje na toplem soncu, potem pa kratek hajk nazaj gor, tokrat po eni novi poti (zabluzil v breg). Gor je spet prijetno, a se ne zadržujem preveč. treba je še dan ujet. 

Na poti se spomnim, da bi lahko Ireno peljal na tako želen kozarec penine k Isteniču, a se oglasi s sprehoda z Izo, tako da danes ne bo nič. Pa drugič. Itak bodo letos dnevi le še krajši.pa bomo bolj zgodnji.

Na Lisci je bila srednja žalost; Uroš in Drago sta lepo poletkala, brez presežkov.

V soboto pa drugo in zadnje prešanje.

Jesen je.

Orešje, 12.6.2022 (pon), Ok, odletela pa sva le

 Prvi: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2507833/

Drugi: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2507880/

Vikend je bil že od petka naprej družaben. Petek zvečer 60letnica sosedovega Romana, sobota popoldan piknik za Marušin rojstni dan, nedelja družinski izlet. Za torek nas Gabi bobna skupaj na Lisco, kjer se snema neka turistična oddaja, pa bi se malo nastavili. Uroš ne zdrži in gre že soboto, ter krasno odleti. Še Roberto, ki se mu pridruži, je zadovoljen. V nedeljo si Tomo privošči fajn Lijak. V ponedeljek Uroš spet teži z Lisco in prepriča Dragota, mene pa bolj premami Orešje, kjer dobro kaže pred torkom, ko se bo obrnilo vzhodnik. Miha je takoj za in ob 14h se dobiva na pristanku. AVP spet ne deluje, a vse naokoli kažejo južne sapice.

Napoved je super, pri švohni vetrovi vseh smeri, dober gradient, ki naj bi porinil zrak po osončenih bregovih gor. Ko se peljeva gor, sem že malo zaskrbljen, saj zrak stoji, mastne baze pa se kuhajo tako, da senčijo dolino. Na startu pa šok: ostanki klobase kažejo dol, vleče sever. Od kod bemti?! Ja, ni kaj, optimizem velja, gremo poskusit, pa bo kar bo. Dejansko se baze kuhajo malo pred hribom in se pomikajo proti jugu, kjer zakrivajo sonce. Ampak breg vseeno dela! Gledava ptiče, ki pred startom zavrtijo in poberejo do baze. 

Spomnim se rakunovega komentarja o jebenem startu s hrbtnim vetrom, ki je sezuval tudi že Gabija in Woso. Vsi so po preživetju sijajno odleteli. Tudi sam sem zadnjič štartal zelo postrani na sever, pa sem rešil dan. Ni hudič da se skobaliva v zrak in zapneva termiko, ki jo kažejo ptiči.

V nekem trenutku, ko posije sonce in se zrak za hip ustavi, odstartam naprej, a se krilo sploh ne napolni in prekinem na cesti spodaj. Vajo ponovim, ko pripet opazujem jatico, ki se dviga pred startom. Ne gre. Tretjič počakam le, da se veter ustavi in ne vleče dol. Tokrat gre, a v okolici ni nobenega ptiča, krajina je v globoki senci in brez enega piska varia odtonem na pristanek. A to je to? Miha mi kmalu sledi po identičnem scenariju. 

Greva gor, pa da vidimo. Kolega pametno ustavi pri Jožici in naju oskrbi s četverčkom. Po enega si na klopci zgoraj odpreva in pomodrujeva o stanju. V tistem lepo povleče od spodaj, oblaki pa spustijo sonce do tal. Treba bo še enkrat poskusit. Na hitro se pripravim in tokrat bolj pozorno spremljam živalski svet. Ptičurin ni na spregled, se pa lastovice preganjajo za mrčesom. Rahlo diha gor, pa potegnem vzvratno. Za silo gre in vržem se v zrak, spet komaj čez spodnje grmovje. 

Kar je, je res šibko in nobena mehkoba gibanja ne pomaga, da bi se spajsal nad hrib. Malo lahko podrgnem na hlapih in potonem, da ne pridem  niti do pristanka. A glej, Miha je že pri meni, opremo v rinfuzi zbašem na zadnjo klop avta in čez par minut sva že nazaj pri klopci. Za letet ni, sem se prepričal, imava pa še vsak po eno pivce, ki se spet prileže ob nadaljevanju debate.

Kolega odide po svojih poteh, sam pa v miru pospravim ter se odpravim domov. V gozdu, na križišču pri križu, me ustavi neka gospa, ki poizveduje za pot do gradu Kunšperk. Vzamem si čas in preučiva situacijo, da jo na koncu napotim na naš start, na sever, kjer bo deležna najlepšega razgleda.

Na Lisci sta Drago in Uroš lepo letela, ampak Zagorc pa je z Moravške res lepo izkoristil, kar je dan ponujal.

Orešje, 6.9.2022 (tor), širjenje peskovnika na zahod

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2506706/

Tam okoli Ireninega rojstnega dne je ponavadi kar letalno pestro. Letos v tem času ni nekih presežkov, rekreativno pa se dogaja. Vikend sva preživela v Kranjski gori, kjer je vreme prijetno presenetilo in podarilo dva res lepa dneva, brez napovedanih neurij. Sam rojstni dan smo družinsko proslavili s kosilom pri Mihovcu v Pirničah. V ponedeljek se pri nas dobimo še z žlahto, v torek pa Irena dela prvi dan na srednji šoli.

Ponedeljek je bil pri nas lep, pa sta ga Mitja in Miha izkoristila za popoldansko Orešje. Torek je še obetal, jasno, nekaj gradienta, zmerni J, zgoraj JZ-Z. Gremo poskusit. Miha je spet za, Gabi gre tandemirat na Lisco. Ne Lenart, ne deda danes nista za letenje.

V službi se spet vse obesi na čas mojega odhoda, a uredim stvari in sem na pristanku ob dogovorjenih 13.45. Na startu je dobra sapa, navdušuje pa jata vran, ki vrti neposredno pred startom in lepo pobira. Juhej! Oblačim se poletno, saj je 30°C, na neke višine pa ne računam. Miha potegne in najprej kaže, da ga je splahnilo v grmovje, a se nekako splazi ven, tam pa bomba gor. Sam lepo odletim, ne zacurim, niti me ne vzame gor k Mihcu, ki je že lepo visoko. Pustim mu anteno in odpeljem potipat proti gradu. Drži, od gradu nekaj zabrbota in tam zapnem steber. Gre lepo, presenetljivo visoko, začuti se že svežina. Užitek.

Znani lepi razgledi. JZ-Z me je odnesel nazaj, nekam za štart. Po glavi mi začnejo rojiti neumnosti, kot, to pa je pa idealno za na Donačko, če z nižjimi višinami se je odletelo tja. Toda so še druge, močnejše skušnjave. Pred vzletom sem Mihi povedal, da bom spet poskusil na zahod, na Orlico, recimo na Sromlje in nazaj, kar si želim že olala let, ko od doma opazujem to gričevje. Res je, da je Z kar močan, po drugi strani pa imam krasno višino in predvidoma lahek povratek z vetrom. Grem!      

Pridem čez Špiček in prepričan sem, da bo kaj ruknilo z razgibanega terena tam spodaj. Ampak le tonem in moram se sprijaznit, da je za danes dovolj tudi če obrnem vsaj pišeški grad. Zapičim se v Špičkov južni greben, pa ni nič. Tudi drevesa spodaj so presenetljivo mirna. Bemti, a bom zdaj tu scurel?! Za grebenom nekaj rukne, a ne zagrabi, temveč me le premetava in počasi s pozitivno nulco splahuje naprej. Vmes me enkrat pošteno vsuje, a se Curec hitro sestavi nazaj. V nekem trenutku me splahne in v hipu zgubim vse prigarane metre. Potem le še bežim z vetrom v rit. Noben breg, na katerega se naslonim, ne da nič, morda le malce počasnejše curenje.  Tako se tik nad terenom prešvercam vse do meje pod Bukovjem, kjer še nekaj deset metrov nad ravnico upam na kak balon, da me vzame čez hrib. Seveda ga ni in pristanem.

Pa dobro, tudi Rima niso zgradili v enem dnevu. Kot pogosto, sem na pol zadovoljen. Preboj je narejen, lokalna Orlica je načeta (pustimo tiste big days, ko tu čez kruzajo mojstri z Ifke, pa, ok, enkrat ali dvakrat tudi Gabi s Švarča, pa Wosa (!) z Orešja), žre pa me curaža, ko je zunaj še bohoten dan. Ok, ni napredka brez žrtev. Pa naj bo. Prijetno godi tisto pobiranje nad gradom, lepa višina, podaljšanje špure na zahod. Gledam arhiv; 9.9.2021, skoraj okroglo pred enim letom, sem že obrnil Špiček in se privlekel nazaj.

Miha je že prej pristal in šel gor po svoj avto, Natalija pa naju je opazila na WU in oskrbela z rosnima piksnama pivca, ki ga je Miha pripeljal še predno sem pospravil opremo. Res se nam godi, nimamo se kaj pritoževat. Greva še po moj avto, ki ga je pustil v vasi pod vzletiščem, od kod je le še kakšnih 15 min hoje do gor, in se posloviva, do čimprej spet.

Doma sem kot s šihta in čas je še za kak opravek. Namesto za dokončanje urejanja gabrove meje grem raje na Žejno po slive za šnops. Izkaže se, da jih ni prav veliko, nekaj pa le. Bom poskusil dobit še kaj sliv, da jih bo vsaj za en kotel. Zvečer pa basket, kjer so se naši asi oddolžili nemcem za poraz pred enim tednom. 

Lisca danes ni sodelovala in po večini so pocureli, tandemiranje pa je bilo tudi bolj švoh, spusti v dolino. Gledam Mihov trek in se čudim; nad anteno je noro letelo gor (in dol). Menda je dosegel svoj višinski rekord na Orešju. Bravo Orešje. 

Letenje čez Orlico

- Gabi, 15.2.2020, Švarč-Orešje, JZ

- Gabi, 2.9.2020, Orešje-Orešje, JV (čez Špiček)

- Gabi, 22.3.2022, Švarč - Špiček - Čelovnik in nazaj domov 

Blog 22.3.2022.: "Gabi pa Drago sta pokazala, kaj tak dan da. Gabi s Švarča  do Bizeljskega (!), pa nazaj do Čelovnika (!) pa domov. To je pravo letenje. (Lahko) peš od doma in nazaj do doma, vmes pa ene 70 km." (8.9.2022, skrit trek, Gabi prodaja padalo, 50 hours only  )

Gabijev let čez Orlico: