nedelja, 9. maj 2021

Švarč, 9.5.2021, po PST še dan zmage na Bohorju

Nedelja

F2: http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2412214/ 

FHF: http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2412215/


Na soboto se naredi obetaven dan. Mitja vabi na delovno akcijo, piknik in letenje na Koričko reber. Vabljivo, a kaj ko imam v načrtu ljubljanski pohod ob žici. Po kratkem premisleku se Mitji opravičim in z Ireno se odpraviva v Ljubljano. Tam narediva zavidljivih 26 km od koseške tržnice preko Polja nazaj do Čada. Pa vidiva tamaladva, pa obiščeva Miha in Andrejo v novi hiši v Podlipi. Krepki dan.

Medtem Mitja scuri na Korički rebri (ne vem, zakaj ni šel še enkrat), Gabi pa s testnim Pikijem lepo prečoha kuclje za Sevnico in Bohor, nazaj toplenda, potem pa še tandemira. Z Lisce je kar nekaj lepih letov. (Drago menda dvakrat z popravljeno Sigmo). Ok, meni je dan v Lj pomembnejši, itak pa je v nedeljo še en dan. Mitja spet vabi na jutranji H&F, kasneje se veter menda obrne v jz in na Koričkem ne bo več za v zrak.

V nedeljo me Mitja zaloti še v postelji, ko kliče za hf. Ne gre se mi cel dan porabit za norenje okoli. Za zjutraj mi je jasno, da ne bo bogvekaj, ob napovedanem jz pa se obeta vsaj možnost Švarča. Mitji se zahvalim za vabilo in dopoldan v miru preživim doma (debate z Ireno na terasi po podaljšanem zajtrku). Pred poldnevom grem, pri tem vabim vzhodnoligaše, a brez odziva. Gabi je varuška, Wosa gre popoldan. Čuden občutek je to, ko se ti ne mudi ker si dovolj zgoden. Na startu lepo, zdravo vleče jug. No, vsaj za grebenarit že bo. 

Startam. Cureta ni težko spravit gor, odlaufam, a hudič ne zagrabi. Pred prelomnico se raje ustavim in prekinem vse skupaj. Čudno, ampak jebiga, bolje se premišljat na tleh, na startu. Grem drugič. Tokrat me vzame, vendar v zraku nič ne zagrabi in gladko potonem. Nekaj prdne tik nad tlemi, parkrat obrnem, poberem nekaj metrov, izgubim še to in pristanem. Fak. Ja, nič. Hitro pospravim in odšibam nazaj. Džoni ostaja privezan, revež. (prav mu je, kaj pa je tako popadljiv!). Klobasa še vedno kaže gor, morda za spoznanje bolj vleče, mene pa je za spoznanje manj strah vetra. 

Cvajta. Bolj zagrabi, tokrat poskusim na z strani, spet nič. Grem nazaj in spet tam kot prej, tokrat nekaj metrov višje, spet malo poprdi. Oklenem se tega in se za silo spajsam. Gledam prtiče okoli in mi ni čisto jasno, ali se rekreirajo ali me mislijo odgnat, saj so kanje v maju živčne, ko skrbijo za nor zarod. So bliže grebenu, pa grem poskusit tja in bingo - otvoritveni steber! Višine niso prav zavidljive, ampak za lokalca na Bohorju bo že.  Razmere niso ravno uživaške, kot burja za surfanje. Precej razmetano. Gem do koče in mimo, pa nič. Ok, danes se ne bom zezal preveč okoli, naj bo avto v dosegu. Spustim se proti Šedmu in očke se že širijo v iskanju pristankov nad Jablancami, ko me raketica izstreli malo višje in nazaj. Še enkrat popravim in zazdi se mi, da lahko poskusim proti Skalici. Pridem do Pokojnega vrha nad Mrzlo planino, a ta mi ne da takoj, pa sklenem, da bo dovolj in se odločim z jz spravit nazaj. A ni jz, je le j oz. celo jv. Ok, tudi prav. 

Skratka, na bombicah se spajsam na višino dneva, 1,3k in jo pičim na Jošta ter že ciljam na Veternik. Pred Joštom res poberem, a si s to višino ne upam naravnost na Veternik, saj se spomnim, kako sem zadnjič scurel v dolino. Udobno priklopim greben za Koprivnico, se en micen poberem, pogrebenarim naprej, zavrtim še en len, močno proti Veterniku zanesen steber ter si na vrhu zamislim obrnit podsreški grad, a si kmalu premislim. Raje grem nazaj proti avtu. Greben tokrat ni več radodaren, privlečem se le še do Velikega kamna, kjer scurim po zadnjem poskusu pajsanja pod lovsko kočo na Švarču. Ma, ja, ni hudega, ne dolgi hajk, pa sem pri avtu.

Med pospravljanjem se spomnim, da je Gabi nekomu ponujal prevoz, če bo treba. Pokličem ga in takoj je za. Sicer ga potem dolgo čakam, saj se vmes oglasi pri Mirku, ki je pri kapelici pristal enkrat takrat kot jaz, a se oddolži s hladnim radlerjem. Malo še podebatirava včerajšnje in današnje letenje, potem pa vsak k sebi domov.

Krasno rešen dan, nad pričakovanji. Letos se me je Švarč že dvakrat usmilil.

Ni komentarjev: