Let - http://xcglobe.com/flights#show-flight/2391898/
H&F - http://xcglobe.com/flights#show-flight/2391923/
Epidemija še kar traja in ljudstvo ostaja zaprto v nešteto omejitvah. Ireni se pipa po treh mesecih pouka na daljavo, jaz sem nekaj časa delal, a uprava nas sili na čakanje ali dopust. Torej dopust. Za začetek. Nisem ravno vesel. Zunaj je tmuren januar, smučišča, kamor itak ne smemo, ne obratujejo. Dopust je dragocen, da ga koristim po kapljicah, zdaj pa gre cel teden tako, za hec. Na začetku nisem vesel, a sprejmem.
Za sredo se nekaj kuha, morda bi znala biti Primorska. Na koncu scincamo in ostanemo doma oz. v službah, kdor dela. Zunaj je jasno, jaz pa mrzlično študiram, če bi bilo možno naredit kaj lokalnega. Glede na napovedan sever razmišljam o h&f na Veternik, glede na Z tendence bi znal bit Švarč, na Orešju pa kaže JV. Ne moreš verjet. Na koncu se na hitro odločim za Orešje. Ker dvomim, da bi z avtom prišel gor, grem od pristanka peš. Ni pretiranega mraza in po soncu odmaširam gor v majici in tankem puloverju, kar čisto zadostuje. Pot je lepa, vetra ni, ptiči so, a še mahajo. Višje ko sem, bolj se čuti sapa, pa tudi ptiči že jadrajo. Opla, nekaj se dogaja, morda pa ne bo le spust do avta. Gor me pozdravi vodoravna vreča, ki kaže lep jug. Morda celo malo močen. Ampak ne preveč.
S seboj imam oblek za polarni mraz, a težko se je preoblečt, saj je vse v snegu, vključno s klopco in mizo. Kar nekaj časa gre za nerodno preoblačenje, a to je treba naredit, saj računam, da bi prešvican v zraku zmrznil. Če se bo dalo pojadrat. In kaže, da se bo dalo. Vsaj malo. Sledi nerodna priprava opreme, ki jo nočem preveč vlačit po snegu. Potem želim še malo pohendlat, saj kar vleče, sam pa po dolgem premoru nisem čisto prepričan vase. Hendlanje mi ne gre preveč dobro od rok, veter kar razmetava krilo, nekajkrat ga nesem gor. Na koncu se le odločim, da ga spravim nad sebe in gre prav rad. Spumpam vuhe in odracam v zrak. Takoj zagrabi in sledi malo zezkanja po grebenu. Najprej sem vesel, da sem sploh v zraku, potem pa počasi raztegujem drgnjeneje. Proti gradu ne gre, na hrvaško si ne upam in jo prihranim za konec, takrat pa tudi ne da nič. Pogasiram proti pristanku in mi zmanjka nekaj metrov do travnika, tako da pristanem na bregu. Ajaj, neroda (a ni hudega). Cote niti ne zlagam, ampak vse skupaj zbašem v prtljažnik, doma pa dam sušit, saj je vse mokro od snega.
Super zadovoljen. Lep sprehod in krasna, enourna otvoritev letalne sezone na domačem dvorišču - primerljivo z današnjimi izpleni na Lijaku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar