Orešje, četrtrek, 9.7.2020
F'n'H, http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2356964/
Let, http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2356865/
https://photos.app.goo.gl/FxVkYK9EjR2BFd7u7
Na kratko. Po Ambrožu se Mitja in Drago v sredo odpravita v Posočje, kjer takoj spohata stotici. Gabi pokruza Bohor, jaz v službi, sestanki. Za četrtek se obeta fantastičen gradient tudi na štajerskem, zmerni južni vetrovi. Matr, v to bo treba prste pomočit!
Dan je brez oblačka, ni prevroče, zna bit. Gabi me sekira, kdaj grem, a se ne dam. Šiht je šiht in zadeve je treba podelat, pa morda odščipnit konec delavnika, da ujamem še malo letenja.
Tako se zgodi.
Na startu sem okoli pol treh, vleče lep jugec. Med pripravo naenkrat ugotovim, da ni Oudie-a! Živčen preiščem vse žepe in vreče in torbe - Oudie-a ni! FAAAK! Očitno mi je med pospravljanjem pod Dobrčo nekako padel ven, pa sem ga spregledal, ker se je mudilo v čakajoč avto. Ajajaj. Gruntam, koga poslat tja, da ga poskuša najti ter se pripravljam naprej. V tistem pospravim še neko majico,ki se valja tam okoli in spodaj je - Oudie! Uffff...!
Ko se pripravim, veter crkne ali pa popihuje z vseh strani. Sonce nabija, vse mi teče dol, ko premetavam to staro coto po startu sem pa tja in jo poskušam nekako spravit pokonci. Na koncu potegnem v neki polsapi, da me zunaj nek vzhodnik skoraj odpihne na drevesa na desni. Dobro se izteče in gremo!
Kmalu zapnem steber in že kalkuliram trase, a steber se konča pod 900m, ne pa na 2k, kot je v napovedi?! Grem na vzhodni hrib, kjer jata ptičurin nekaj onegavi. Ni bilo nič in bitka za preživetje se začne. Praskam po bregovih, skušam preživet in dočakat kaj od napovedane termike. Ni mi jasno na čem se furam; je to veter ali so to baloni termike. V nobenem primeru se ne zvrtim kaj prida nad greben. Enkrat ali dvakrat se mi uspe malo odlepit z grebena, a premalo za odletet. Klinc, je že bolje pristat blizu avta pa peš ponj, kot pa za par odpihnjenih km doktorirat iz logistike povratka.
Na koncu sem nagrebenaril dobro urco in lepo pristal spodaj.
Sledi počitek v senci, pa skoraj enourni šeting nazaj, pa spet počitek in domov. Tu se mi ne da delat kaj pretirano koristnega in se temu predam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar