http://xcglobe.com/flights#show-flight/2334756/
Prvi trije preddnevi nove službe so za menoj, Irena je bolehna doma, Lenart smuča v Sallbachu, Lovro je bogvekje. Že včeraj Mitja dvigne alarm za sobotno letenje. Po posvetu določiva Orešje. Najprej se prijavi še Drago, ki se potem raje odloči za Primorsko z Wosekom. Gabi prijavi Švarč, kar je tudi možnost. Sobotno dopoldne sem delaven pri gospodinjskih opraavilih, Mitja pa na predporočnih duhovnih vajah, ki pa jih hitro zaključi in pride pome. Arso pravi spodaj jug, zgoraj jugozahodnik in dober gradient z inverzijo na 1,5k. Torej bi Orešje moralo delat, čeprav tudi Švarč ne bi bil slaba izbira. Gruntava o preletu na Ivko, ali kaj takega, če bodo prave razmere, seveda. Greva na Orešje, ker smo že tako dogovorjeni z Belim, s katerim se dobimo na pristanku. Peljem nas gor, kjer se nam pridruži še Ivan. Štart je v senci, a pretežno lepo vleče gor. Postaja ves čas govori, da piha JZ, čeprav se puščica na postaji obrača tako kot klobasa. Fizično dela, ne pove pa prave smeri vetra.
Mitja ne zdrži in prvi odleti in se zaleti v steber, ki ga na ostro navije in se z juškanjem lepo pobere. Jaz se mučim za njim, a mi Artika prstavlja po štartu, tako da potrebujem kar nekaj minut, da ga lepo spravim nad sebe in sebe v zrak. Po Mitju sodeč, dan obeta, a nekako se ne morem pobrat. Pol ure traja, da končno najdem steber pred startom, ko pa ga zvrtim do (svojega) plafona, pa je Mitja nekje nad Bizeljskim, tako da ni nič od kake skupne šure z vetrom v rit. Grem na hrvaško stran in kostantno in nenehno tonem kot kamen. Obrnem se ravno še pravi čas, da pridem nazaj do hriba, ki me odreši curaže, a da pa mi tudni nič uporabnega. Tako praskam tik nad hosto, ko se visoko čez mene mirno vozijo Mitja, Beli in pa Gabi, ki je medtem priletel do nas s Švarča.
Nekako se le privlečem nazaj do starta, kjer mi mora Beli pokazat steber, da ga še drugič zvrtim. Mitja pove, da je na Bizeljskem in naj pridemo tja na pivo. Dober izziv. Praskam proti zahodu, a ne drži dobro. Gabi gre na svete gore, mislim da bo scurel, a se vrne. Beli napade Bizeljsko, a si na pol poti premisli in se vrne. Grem še jaz, nižje za menoj pa Gabi. Vmes še malo poberem in Bizeljsko je v zanesljivem doletu. Poskusim posnet Gabija, a glej, tip se obrne. Glede na nek jugozahodnik se usmerim bolj čez zahodni del hriba, da mi veter še malo pomaga pobrat ali pa vsaj zadrževat višino. V tistem me zaćne divje požirat in Bizeljsko tonit za hribom, da se začnem spraševat, če bo šlo čez. Skozi glavo mi gre misel - v primeru dvoma spizdi na varno! Obrnem s z vetrom in grem proti pristanku, saj ocenim, da sem prenizek, da bi rinil nazaj proti startu. Pred pristankom še celo nekaj malega poberem na jugo vzhodnik (!) (zbudi se upanje...), a pristanek je neizbežen. Je pa lep in natančen v kar močan veter.
Če bi bil sam, bi bil zadovoljen, tako pa me malo tišči, saj se Gabi in Beli še kar paseta po zraku, Mitja pa je na pivu na Bizeljskem.
Ko pospravljam in se dogovarjam za prevoz gor, izvem da je Beli tudi na Bizeljskem (bravo!), kasneje pa se oglasi še Gabi, ki pa ni uspel prit čez in je zacuril pod gradom. Miha in Silvo me pobereta in gremo še po Gabija. Pove, da je nizko porinil proti Bizeljskem in ga je tam ot mene požrlo. Ker je bil še nižje, je bil primoran pristati kar tam, v luknji pod gradom.
Spust avtov, pivo pri Pineli, Mitji se začne mudit na plesne vaje, transport Gabijeve nešakinje iz Brežic, skozi Krško, kjer ob 17.00 Mitjo oddamo Katji, na Švarča do Gabijevega avta in odhod domov.
....
Gabi prileti s Švarča.
Mitja gre na pivo.I
Beli tudi gre na pivo.
Ivan gre v Kumrovec
sobota, 15. februar 2020
sobota, 8. februar 2020
Švarč, 8.2.2020, Kulturno luftanje
http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2333457/
https://photos.app.goo.gl/feQxz8EF97KUfLEK7
Včerajšnji dan je za prvo silo potešil abstinenčno krizo, tako da sem se brez težkega srca odpovedal napovedano carskem dnevu na Primorskem. Doma se slabo definirano odpravljamo na tradicionalno kulturovanje. Lovro je v Ljubljani nedosegljiv, Lenart je doma ampak bolan. Po dopoldanskem Šentvidu nič ne kaže za skupinsko Ljubljano. Doma pokosimo, z Lenartom se dogovorim, da projekt nadaljujeva bolj pozno popoldan in se odpravim na Senovo.
Kondorji skupinsko napadejo Lisco, Gabi pa išče nekoga za Švarč. Sam sem imel v rezervnem načrtu Orešje, ampak lepše in hitreje je s kameradom.
Na startu Gabi popravi vrečo se pripraviva. Tokrat sem jaz bolj optimističen, kolega je nekam malo obelečen, saj ne računa, da bo s PIjem kaj veliko pobral. Posodim mu rokavice in greva. Danes jaz prvi. Odlet je presenetljivo tekoč, zrak rahlo drži. Malo peglava okoli starta, potem grem za ptiči proti vzhodu. Vidim dva nad seboj in se jima pridružim. Švohceno dviganje me spravi na dobrih 700m, kjer zmanjka. Gabi medtem potone nazaj pod štart, kamor se tudi sam spustim. Kolega se medtem spajsa nazaj nad start, jaz pa se rešujem spodaj, a ne znam in pocurim do avta. Gabi medtem krepko navije, gre do Jošta in pride čez Šedem nazaj do avta. Ga je zeblo in prav mu je! ;).Krasno rešen dan, za Gabija celo prvi let sezone.
Na Lisci tokrat ni bilo presežkov, v glavnem malo Lisce, pa do Radeč. Primorska je zgodba zase, ampak za nas tokrat ni bila v igri. Sicer pa kot je zapisal Marko, svoj Lijak imamo tukaj.
Z Gabijem dan pokomentirava in potrdiva s hitrim pivom na sončku ob njegovem vrtičku, pa domov.Z Lenartom nadaljujeva projekt, gledališče zame odpade, tako da zvečer dokončava rutke.
Glede na razmere, zabeležne na vremenski postaji, sva dejansko ujela zadnje pol ure dneva, ki se je, kot kaže, potavil že okoli poldneva. Drugič pa prej na hrib.
petek, 7. februar 2020
Lisca, 7.2.2020, Kondorji odpiramo sezono
http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2333189/
https://photos.app.goo.gl/efJMMAAj6x7prDyv9
Leto se kar pestro začenja. S tritedenskim dopustom (zaenkrat) končujem s službovanjem v Ljubljani in se pripravljam na nove izzive veliko bližje domu. Prvi teden dopusta se zmeden vživljam v novo stanje, da za vikend zbolim in spustim klubski občni zbor. Ajaj. Drug teden prihajam k sebi od nahoda, doma je tudi Lovro, ki se prav tako zdravi. Lovro gre v četrtek z avtom v Ljubljano, jaz pa se mu ne pridružim, da bi šel na četrtkov XC miting pod Jenkovo lipo.
Za petek in soboto je napoved letalno obetavna. V petek sem brez avta, sobota pa je kulturni praznik, ko tradicionalno družinsko kulturno zarajžamo. Petek je brez obvez in naj bo petek. Razmišljam o čistem HF dnevu: z vlakom do Brega, peš gor, letenje, kolikor ga pač bo in z vlakom domov. Ker še nisem čisto dober po prebolenem tednu, povprašam kondorje in Drago potrdi, da gresta Markotom gor montirat popravljeno vremensko postajo in imata v avtu prostor še za enega. Fajn. Zjutraj še nekaj praskam za star šiht, nato pa z piciklom na vlak do Brega, kjer počakam kolega.
Gor namestimo postajo in poiščemo odpihnjeno veterno vrečo na severnem startu, ko je že čas za v zrak. V tistem pride še druga ekipa, Roberto, Matej in Franček. Med Matejem , Markom in Dragom se razvnamejo debate, ki se nadaljujejo še iz občnega zbora, a se mirno zaključijo z našim vzletom. Marko sklene, da danes razmere zagotavljajo, da sigurno nihče ne bo kršil zračnega prostora in odleti prvi, pa midva z Dragotom skoraj skupaj za njim. Takoj vidim, da sem si pozabil zapet kokon. No, dobro, malo opleta okoli, bom že preživel.
Lisca drži, a ne gre višje od 1,1k, kar zadostuje, da porinemo na Ješivec, popravimo pa naprej. Na pol poti do Rudenika se lepo poberemo. Drago podaljša na vzhod, zdi se mi, da rine proti Žusmu, Marko je še nad menoj, malo bolj severno. Čez dolino na svoji višini vidim Mateja nad Metnim vrhom. Mislim si, če bo šlo na 1,5k grem čez dolino na Bohor. Čeprav pri Markotu vidim, da bi lahko šlo vsaj še malo višje, že pri dobrih 1,4k porinem čez in upam, da bom kmalu še kaj zapel. Ne najdem nič in z 1k nad Zabukovjem obrnem k Rudeniku. Marko me preleti in nadaljuje. Na Rudeniku se rešujem in se rešim. Med Ješivcem in Rudenikom vidim Frančeka in Robertota, ostale sem pa izgubil. Ko se že dobro poberem, opazim še Markota, ki se je tudi privlekel nazaj pod Rudenik. Opazujem nebo in horizonte, a Dragota ne najdem več. Roberto visoko navije in se odpelje naravnost ven proti Zajčji gori, z Markotom pa se tudi lepo pobereva ter se vrneva na Lisco, saj dneva ni za stran vrečt. Vmes se večkrat ubijam s kamero, a v debelih rokavicah ne vem ali sem jo sploh prižgal in v kakšnem načinu deluje. Enkrat spustim komande in si zapnem kokon, saj je gor kar hladno.
Nad Lisco se še enkrat pobereva, tokrat na višino dneva, na debelih 1,5k in pičiva na Čelovnik. Spet poskušam snemat s kamero, a se ne da. Ker so prizori prekrasni, uporabim telefon, s katerim le naredim nekaj dokumentarnih fotk, preden ga uspem z okornim šlatanjem po gumbih ugasnit. Čelovnik priklopiva nad vrhom in dobiva lepo dviganje na 1,4k. Greva na Kum! Marko je ves čas malo višje in pred menoj. Do Križ gre lahko, obtičim pa na Čimernim, kjer se Marko lepo pobere in gre naprej. Sam potrebujem malo dlje, da na Nebeški najdem in zvrtim steber. Takrat opazim Dragota, ki nama hitro sledi. Super, da je še v igri, ampak kje pa se je skrival?
Marko se že nizko vrača s Kuma, ko ga še jaz napadem z dobrih 1,4k. Rinem na zahodno stran vrha, saj imam še dovolj višine, a sem negotov, saj grem, glede na zaznan severovzhodnik, naravnost v zaveterje vrha. Tam me v trenutku izstreli gor, obrnem in po pol obrata spet krepko dol. V tisti gmajni nad grapami mi ni do odkrivanja, ali je to steber ali zaveterni rotor, ampak spizdim nazaj, počasi v veter. Srečava se z Dragotom, ki gre obrnit Kum, proti Radečam pa vidim Markota, ki je spet visoko. Sledi še eno pobiranje na Čimernim in glajd proti Čelovniku. Upam, da se bom prešvercal na vzhodno stran, kjer opazim Markota, ki pa se vrača v Radeče. Skalni greben res malo prime, a le toliko, da se prekobalim na vzhodno stran. Dan crkuje in ni več časa za kakšne finese, zato jo s preostankom višine kar hitro stisnem naprej proti Bregu. Na koncu mi ni do tenkega manevriranja nad železnico in naseljem ter raje udobno pristanem na zadnjem travniku pred Šentjurjem.
Ko pospravim, sonce potone za zahodnim obzorjem. Pokliče Drago, ki je že pri avtu in se pripelje pome. Skupaj počakava Markota, potem pa gresta še po njegov avto, sam pa ostanem na postaji, saj imam čez nekaj minut vlak za domov.
Uf, kak dan je za nami!
Po neobetavnih napovedih našega vremenarja je dan presegel pričakovanja in skoraj dosegel sanjarenja - 50km med Bohorjem in Kumom. Bohor se še ne da. Doživetih je bilo nekaj lepih in živahnih stebrov, nepozabno zvrtenih s krilom ob krilu s kolegom (škoda, da ne znam tega posnet).
Mi trije smo odpeljali skoraj identično traso. Drago je malo zaostal, ker je porinil najdlje nad Bohor in skoraj scurel po nizkem povratku na Rudenik, a se je spraskal s podna. Matej kasneje opiše svoj poskus proti Sevnici, pa nazaj na Lisco in pa čez Kompolje do Dragotove bajte in po tisti strani do Radeč. Roberto tudi ne objavlja, sem ga pa nazadnje videl nekje nad Bregom, ko sva z Markotom letela z Lisce na Čelovnik. Franček je lepo raztegnil med Rudenikom in Jelovim ter pristal v Radečah. Ko smo se dnevno leteči že spakirani, si Niko privošči še HF.
Za soboto se napoveduje carski dan na Primorskem, a o tem niti ne razmišljam več. Mogoče malo o kakšni lokalni zadevici.
sobota, 1. februar 2020
2019, KondoRace
Otvoritev sezone se je za nas začela z tridnevno Lisco open. Prva dirka je bila v neprijetnih razmerah na Kopitniku, kjer je Mitja zaključil malo pred ciljem, kot četrti v športnem razredu, Matej in Gabi imata manj sreče in pristaneta prej, Rado ne dirka. Druga naloga se je začela na Lisci, končala pa v Rimskih toplicah. Razmere so v redu, leti se po modrini. Mitja kot prvi športnik prigasira čez časovno ciljno črto (ESS), a tragično pristane nekaj metrov pred dejanskim ciljem dirke. Gabi je v cilju, Rado scuri po tri četrt dirke, Matej pa zaradi tehničnih težav ne dirka.
Tretji tekmovalni dan je spet na Lisci, tokrat cikcak dirka med Rudenikom in Radečami. Vreme je vrhunsko, skoraj škoda ga je za dirko. To je bil Gabijev dan, saj z brezkompromisnim letenjem zmaga v športnem razredu. Ostali trije smo tudi v cilju. Vsi smo zadovoljni z našo prvo tekmo, a izzivi ostajajo.
Tekma Štajerka open pade na junijski vikend, ko je napovedan jugozahodnik. Tekmovalci se vseeno odločijo za dirko, le Rado scinca. Prvi dan se izkaže, da je dejansko kar vetrovno. Mitja je med prvimi v zraku in začne dirko, a ga veter po prvi obratni ustavi, nato pa še močno začini pristanek, ki se je, na srečo, v redu končal. Matej in Gabi že na startu ugotovita, da ni užitno in ne dirkata.
Naslednji dan so razmere boljše in dirka se odvije. Tokraj je Gabi najbližje cilju, ki ga dosežejo le lokalni asi. Skupno, vsak v svojem razredu, Mitja in Matej pristaneta na stopničkah.
Nameravali smo se udeležit tudi dirke na Koroškem in v Beli krajini, a sta tekmi zaradi neprimernega vremena odpadli.
Tekmovalna sezona se je zaključila na Lisci z Metuljmanio, ki se je odvijala v času Paralisce, ko je bilo prijetno za druženje in prosto letenje, malo manj pa za dirkanje. Tako je bila prva dirka prekinjena zaradi vremena, drug dan pa je bil bolj počasen glede na prijeten prejšnji večer. Tudi to dirko Matej zaključi na stopničkah v svoji tekmovalni kategoriji.
Po prvi sezoni smo občasno dirkanje s prijatelji doživeli kot prijetno izkušnjo. Marsikaj smo se naučili, a še zdaleč ne vsega, tako da letos nadaljujemo!
Hvala klubski podpori in hvala Metuljem za pomoč pri licencah.
Rado, Gabi, Matej in Mitja
(Poročilo za občni zbor 1.2.2020)
https://comps.sffa.org/event/lisca-open-2019
https://comps.sffa.org/event/stajerska-open-2019
https://comps.sffa.org/event/metuljmania-open-2019
https://ligajp.lzs-zveza.si/liga/2019 (PAZI, STRAN JE SHEKANA)
(iz dnevnika)
Lisca Open
Petek, 29.3.2019, Kopitnik
Na šihtu gledam, kaj počnejo kolegi, ki so danes na Kopitniku Odprli Lisco. Web cam na Lisci je posredoval sliko, kak lajvtrek pa približno dogajanje. Oblačnosti je bilo manj kot sem razbral iz napovedi, vzhodnika do severovzhodnika pa dovolj, da Kondorji niso leteli z Lisce, ampak dogajanje opazovali od spodaj. Zgledalo je kar zajebano. Gabiju se je kmalu udrlo, Mateju, kot kaže iz rezultata tudi, Mitja pa je prilezel zelo blizu cilju. Kdor se je pobral, je šel čez 2k. Pravijo, da je zaugalo v oblake.
Sobota, 30.3.2019, Lisca
Scurel pod celjsko. Mitja je dirkal kot nor in prvi od športnikov končal ESS, a žal pristal nekaj deset metrov pred ciljno črto. Gabi je pristal na ciljno črto, kar je bilo dovolj. Dobra sta. Za Mateja nisem vedel, kako se mu je izšlo. Grozljivka pride kasneje na dan - narobe sem mu vpisal štarno točko in ni mogel začet taska...
Nedelja, 31.3.2019, Lisca
Task je cik cak med Rudenikom in Kozjem. V cilju! Ko spakiran pridem do Woseka, ta pove, da je danes Gabi vse nascal in zmagal! ??!!??. Vesel za kolega, ki je zmago medtem že razglasil na whatsupu. Ko se vrnem gor, seveda najprej poiščem Gabija (ki vmes odleti še eno večerno, da se malo umiri), mu čestitam, potem pa še oddam trek.
Sledi napeto in s pivi podprto čakanje na rezultate, ki mine v dirkalnih zgodbah in analizah. Ko neradni rezultati pridejo na steno, se le debelo gledamo, saj je Gabi nekje pri meni, torej na dnu. Seveda dobi Orož reklamacijo in po tuhtanju le ugotovi, da je en drug trek označil za Gabijevega. Sledi iskanje pravih trekov, pa spet menda ena ura čakanja na popravljene rezultate, ki prikažejo pravi dnevni in skupni rezultat. Gabi je dnevni zmagovalec v športnem razredu, skupno pa sedmi, takoj za Mitjo, ki si ni mogel oprostit tistih nekaj metrov na T2, ki mu jih je zmanjkalo do cilja. Matej je bil zasluženo pred menoj. V zahajajočem soncu gremo na zahodni štart na razglasitev in skupinsko slikanje. Žal niso podeljevali nagrade za današnjo dnevno zmago (po Wosi, ker je zmanjkalo bonov za palačinke...)
Super vikend z norimi razmerami je pol KondoRace ekipe izstrelil v vrh slo športne scene, vsi štirje pa smo se imeli dobro (z nekaj kančki grenkobe pri vsakem, a to je del igre, ki nas žene naprej).
Precednik navdušen že kuje načrte za drugo leto, ga je treba kar bremzat... ;)
Štajerska Open
Sobota, 8.6.2019, Konjiška gora
Kondorjeva dirkalna ekipa je napaljena za vikend dirko na Štajerskem, na Konjiški gori. Po eni strani me vleče, po drugi pa ne. Irena si želi nekam na izlet, ko gre Lenart v soboto vejkat, Lovro ostaja v LJ. Dirka sicer je, a tudi ko si soproga premisli glede izleta, ne razmišljam več o tekmi. Seveda pa gledam vreme. Napoved je ok, le višje precej piha zahodnik. Sklepam, da to v nobenem primeru ne bi bilo zame. Kot se je izkazalo, tudi tekmovalcem ni bilo prebavljivo, saj jih kar nekaj niti odletelo ni, ostali pa so v veliki večini pocurili po južnih obronkih hriba. Mitja je šel v zrak in pristal na hribu. Trek izgleda ok, sam pa pove, da je fasal fontalc 10m nad tlemi in cepnil na njivo. Z njim je vse ok, ni pa veliko manjkalo, da ne bi bilo. Matej in Gabi gresta v dolino s kombijem.
Nedelja, 9.6.2019, Konjiška gora
Naša trojica drugi task odstarta, a ga v dirkalni vnemi vsak zase predčasno zaključijo. Vseeno Mitja in Matej vsak v svoji kategoriji (padala) osvojita podium z lepima pokaloma.
Metuljmania
Metuljmania se je odvijala v času Paralisce, ko je bilo prijetno za druženje in prosto letenje,
malo manj pa za dirkanje (pooblačitve, občasen dež).
Sobota, 3.8.2019, Lisca
Prvi dan Paralisce zbudim še v Portu (Portugalska). Zame tekma odpade, morda ulovim malo
letkanja v nedeljo. Med sobotnim popotovanjem proti domu nimam veliko priložnosti
spremljat, kaj se dogaja, a kaže, da tekma je, le HF je prestavljen na nedeljo. Kasneje vidim, da je bila prva dirka prekinjena zaradi vremena.
Nedelja, 4.8.2019 , Lisca
Drug tekmovalni dan zamudim začetek. Task je bil bolj počasen glede na prijeten prejšnji
večer (vsi so skrokani). V cilju so le trije naščpičeni, sodelujoči Kondorji častno odletijo,
kolikor gre.
Tudi to dirko Matej zaključi na stopničkah v svoji tekmovalni kategoriji.
Naročite se na:
Objave (Atom)