http://xcglobe.com/flights#show-flight/2334756/
Prvi trije preddnevi nove službe so za menoj, Irena je bolehna doma, Lenart smuča v Sallbachu, Lovro je bogvekje. Že včeraj Mitja dvigne alarm za sobotno letenje. Po posvetu določiva Orešje. Najprej se prijavi še Drago, ki se potem raje odloči za Primorsko z Wosekom. Gabi prijavi Švarč, kar je tudi možnost. Sobotno dopoldne sem delaven pri gospodinjskih opraavilih, Mitja pa na predporočnih duhovnih vajah, ki pa jih hitro zaključi in pride pome. Arso pravi spodaj jug, zgoraj jugozahodnik in dober gradient z inverzijo na 1,5k. Torej bi Orešje moralo delat, čeprav tudi Švarč ne bi bil slaba izbira. Gruntava o preletu na Ivko, ali kaj takega, če bodo prave razmere, seveda. Greva na Orešje, ker smo že tako dogovorjeni z Belim, s katerim se dobimo na pristanku. Peljem nas gor, kjer se nam pridruži še Ivan. Štart je v senci, a pretežno lepo vleče gor. Postaja ves čas govori, da piha JZ, čeprav se puščica na postaji obrača tako kot klobasa. Fizično dela, ne pove pa prave smeri vetra.
Mitja ne zdrži in prvi odleti in se zaleti v steber, ki ga na ostro navije in se z juškanjem lepo pobere. Jaz se mučim za njim, a mi Artika prstavlja po štartu, tako da potrebujem kar nekaj minut, da ga lepo spravim nad sebe in sebe v zrak. Po Mitju sodeč, dan obeta, a nekako se ne morem pobrat. Pol ure traja, da končno najdem steber pred startom, ko pa ga zvrtim do (svojega) plafona, pa je Mitja nekje nad Bizeljskim, tako da ni nič od kake skupne šure z vetrom v rit. Grem na hrvaško stran in kostantno in nenehno tonem kot kamen. Obrnem se ravno še pravi čas, da pridem nazaj do hriba, ki me odreši curaže, a da pa mi tudni nič uporabnega. Tako praskam tik nad hosto, ko se visoko čez mene mirno vozijo Mitja, Beli in pa Gabi, ki je medtem priletel do nas s Švarča.
Nekako se le privlečem nazaj do starta, kjer mi mora Beli pokazat steber, da ga še drugič zvrtim. Mitja pove, da je na Bizeljskem in naj pridemo tja na pivo. Dober izziv. Praskam proti zahodu, a ne drži dobro. Gabi gre na svete gore, mislim da bo scurel, a se vrne. Beli napade Bizeljsko, a si na pol poti premisli in se vrne. Grem še jaz, nižje za menoj pa Gabi. Vmes še malo poberem in Bizeljsko je v zanesljivem doletu. Poskusim posnet Gabija, a glej, tip se obrne. Glede na nek jugozahodnik se usmerim bolj čez zahodni del hriba, da mi veter še malo pomaga pobrat ali pa vsaj zadrževat višino. V tistem me zaćne divje požirat in Bizeljsko tonit za hribom, da se začnem spraševat, če bo šlo čez. Skozi glavo mi gre misel - v primeru dvoma spizdi na varno! Obrnem s z vetrom in grem proti pristanku, saj ocenim, da sem prenizek, da bi rinil nazaj proti startu. Pred pristankom še celo nekaj malega poberem na jugo vzhodnik (!) (zbudi se upanje...), a pristanek je neizbežen. Je pa lep in natančen v kar močan veter.
Če bi bil sam, bi bil zadovoljen, tako pa me malo tišči, saj se Gabi in Beli še kar paseta po zraku, Mitja pa je na pivu na Bizeljskem.
Ko pospravljam in se dogovarjam za prevoz gor, izvem da je Beli tudi na Bizeljskem (bravo!), kasneje pa se oglasi še Gabi, ki pa ni uspel prit čez in je zacuril pod gradom. Miha in Silvo me pobereta in gremo še po Gabija. Pove, da je nizko porinil proti Bizeljskem in ga je tam ot mene požrlo. Ker je bil še nižje, je bil primoran pristati kar tam, v luknji pod gradom.
Spust avtov, pivo pri Pineli, Mitji se začne mudit na plesne vaje, transport Gabijeve nešakinje iz Brežic, skozi Krško, kjer ob 17.00 Mitjo oddamo Katji, na Švarča do Gabijevega avta in odhod domov.
....
Gabi prileti s Švarča.
Mitja gre na pivo.I
Beli tudi gre na pivo.
Ivan gre v Kumrovec
Ni komentarjev:
Objavite komentar