Letenje tako in drugače: Lisca, 17.7.2017, po morju še čez Dolenjsko

Muvi:

Hja. Morje se nam je prehitro zaključevalo, pa še to s pravo srfaško burjico. V nedeljo ni bilo milosti in je bilo treba odrinit brez da bi zmočil desko. Pride tako v življenju. Na poti domov Ireni razlagam za kaj vse je dobra burja s hladnim zrakom v višinah. Doma še malo omotičen od prelepih počitnic tapkam okoli, ko Marko začne dražit z letenjem. Aha, po burjici bi šlo...

16. 7. 17, 18:54 - Marko Lukic: Kuga je zej pol? A bi šou kir jutr na punkl. Če me bo nehu kolen bolet bom šou na Kopitnik ob 11 30.
16. 7. 17, 19:35 - Drago Potočnik Karl: Grem kamer kol sam, da se bo letel
16. 7. 17, 19:38 - Rado Voglar: Kako kaže (sem pravkar z morja in nimam pojma o lokalnih razmerah)? Če bo za letet, bi se prilepil. Samo ne zgodaj zjutraj....
16. 7. 17, 19:39 - Robi Hiršel: Pa se pejmo mal borit...
16. 7. 17, 19:53 - Marko Lukic: Kaže na suh dan, z vzhodnim vetrom in Sv nad 1000m. Gradient fini. Baze posamezne, če sploh. Prej samo kakšna pa še to samo dopoldan. Popoldan se pričakuje suha termika.
17. 7. 17, 08:15 - Marko Lukic: Pobi, js ne bom šou na hrib, ker koleno še vedno boli. Pokličte Betota za prevoz sam ga pošteno plačajte, ne tako kot zadnjič.
17. 7. 17, 08:21 - Rado Voglar: Gre kdo na Lisco okoli 13h?
17. 7. 17, 08:34 - Gasper Ferme: Rado,sam luftas 😉😄😄
17. 7. 17, 08:43 - Rado Voglar: Jebiga. Gabi, boš na Bregu ob 13h?
17. 7. 17, 09:03 - Gasper Ferme: Hehe,mal te hecam. 😉 jst nimam cajta,delam pr.kolegu na bajti. Od cetrtka naprej imam cas ☺

Škoda, Marko spet ne more, se pa zmenim z Dragom na Bregu pa Robertotom, da naju pridejo pobrat s kombijem. S šihta še pred dvanajsto in skozi Trebnje na Breg.
No, ne pride kombi, ampak nek enoprostorc, notri pa poleg šoferja in R. še Franček in Matej, tako da se raje stlačim kar v prtljažnik, med rukzake, Dragotu pa prepustim še edino mesto na sedežih. Za vožnjo tako plačam 4 namesto 5 eur (toliko imam drobiža pri roki).

Na startu kar brni od dobrih vibracij. Vetra ni čutiti, zgornja klobasa kaže rahel sever, občasno pa malo prdne tudi z juga. V enem takem intervalu z juga odletim praktično v naravnost v steber, ki mi da 2k, a Drago je še višje, zato nadaljujem s povrtavanjem. Dobim še malo višine z zanosom proti jugu in odločitev je jasna: na Dolenjsko. Gre kot aleluja, čez 60 brez gasa, a dviganj pa ni. Malo pred aresti že preučujem dolet s skromnim preostankom višine, ko se oprimem nekih razbitih balončkov, ki se razvijejo v stebriček na 1,5k. Trebnje zgleda v doletu, a ko se mu bližam, ne obeta nič več kot to. Nad Trebnjem sem imel že izbran pristanek, če se uspem prevalit čez zadnji kucelj. Nekako pridem čez, tam pa je nekaj brbotalo, tako da sem med premetavanjem vrtel nulco in se pustil zanašati naprej proti JZ. Otroci spodaj so se že pripravljali na ogled pristanka, ko je končno pošteno zagrabilo in s podna sem se odvrtel najprej na 1k in nato na dobrih 2,2k, kjer se bilo treba zaustavit. Kakšni razgledi na pol Slovenije! Vmes kliče Matej, a me ne sliši, ko mu odgovarjam.
Slivnica se že lepo vidi in nese me naravnost tja. Sledi še nekaj popravkov višine, a ti so vedno nižje. Nad Rašico spraskam še zadnjih 200m, a to ni dovolj za preskok hribčkov v smeri Slivnice. Morda bi se lahko še rešil na vetru, če bi ga prav ocenil, a ga očitno nisem in tako pristanem v Pečkih, na hribu, precej od kakšne ceste, kot se spomnim iz zraka. Vesel in zadovoljen z izplenom dneva.

Ok, kako nazaj?

Fanta se ponudita in Irena ju vzpodbuja, da prideta pome, a sem mnenja, da moram sam prej kaj ukrenit.
Kliče Marko, ki je že utrl to traso in med pogovorom pridem peš do prve hiše, tam pa na terasi ena gospa, dekle in lajajoč pes. Prosim za kak prevoz v dolino, pa me dami zategneta kar v Rašico na mesto (tam ob 17:45), kjer čez 10 min ustavi avtobus za Lj. Ha, že drugič danes grem mimo službe! Na ljubljansko avtobusno postajo prispemo ob 18:45, imam še čas, da kupim karto za vlak, en (zaslužen) pir in (končno) spijem krigel vode. Na vlak se stisnem 10sek preden se ob 18:55 zaprejo vrata. Ob 20:15 pri avtu na Bregu.

Irena je v Atenah, tamaladva na burgerfestu v Brežicah, sam pa se oglasim na T2, kjer me nafotrajo in poslušajo moje zgodbe.

Matej je tudi prečkal Dolenjsko in pristal nekje pri Ivančni gorici (ni objavil), Drago pravi, da je zaril v tardečo in tudi ni objavil, Roberto je imel lepo kruzanje med Rudenikom in prvimi Dolenjskimi griči, Frančeku pa se je žal udrlo.

Dober dan je bil.