https://photos.google.com/share/AF1QipPkmDVDS4foyPGQun_I2CXkeS1SMVB1QqbxVGXQqzsrZVDgBLRyboyl2ezs-Q1Kbg?key=TlV6dVByaTc0aEpjZjFLQ015RkFuS1RsZW1ZT2Fn
To Bizeljsko se kar nekaj prebuja. Kaže na zanimiv start, fantje kar jadrajo v poznih popoldnevih.
Še ves naspidiran od včerajšnjega letenja se želim pridružiti današnji veselici na Orešju v izvedbi Vzhodne lige. Slabo kaže, ker imam avto na servisu, a so ga pravočasno obdelali, tako da me Miha zapelje po avto, potem pa še malo skrajšam šiht in jo četrt čez tretjo ucvrem domov, kjer se na hitro preoblečem in podaljšam proti Orešju.
Na startu najdem vzhodnoligaše, za katere je po njihovem mnenju še premočno, Wosa pa Mitja pa že jadrata. Hitro se spravim v zrak in res drži. Juhej! Medtem Wosa pristane na startu, Mitja pa spodaj. Tako sam obiram kuclje, skočim na hrvaško stran, ki me nagradi z lepim nežnim stebrom, pa nazaj do bizeljskega gradu, pa še malo sem pa tja. Wosa se s starta dere, naj pridem na pivo. Hm, glede na to da sem danes dosegljiv peskovnik obdelal, pivo na startu res ni slaba zamisel. Videl sem, da je varen pristanek zgoraj čisto mogoč, pa sem šel gor pristat. Prvič sem bil previsok in sem se odpeljal čez, drugič pa morda kak meter prenizek za eleganten pristanek, ki pa mu tudi ni nič manjkalo, razen da sem se spotaknil v neko plezalko v nepokošeni travi (video v albumu).
No, pa je bilo eno uro veselja!
Dobil sem obljubljen pir, potem pa se je druščina začela spravljat v zrak. Eni prvič danes, Mitja drugič, Wosa tretjič. Jadrali so pozno v mrak, jaz sem se pa končno pobral domov.
Bizeljsko je zakon!
Še ves naspidiran od včerajšnjega letenja se želim pridružiti današnji veselici na Orešju v izvedbi Vzhodne lige. Slabo kaže, ker imam avto na servisu, a so ga pravočasno obdelali, tako da me Miha zapelje po avto, potem pa še malo skrajšam šiht in jo četrt čez tretjo ucvrem domov, kjer se na hitro preoblečem in podaljšam proti Orešju.
Na startu najdem vzhodnoligaše, za katere je po njihovem mnenju še premočno, Wosa pa Mitja pa že jadrata. Hitro se spravim v zrak in res drži. Juhej! Medtem Wosa pristane na startu, Mitja pa spodaj. Tako sam obiram kuclje, skočim na hrvaško stran, ki me nagradi z lepim nežnim stebrom, pa nazaj do bizeljskega gradu, pa še malo sem pa tja. Wosa se s starta dere, naj pridem na pivo. Hm, glede na to da sem danes dosegljiv peskovnik obdelal, pivo na startu res ni slaba zamisel. Videl sem, da je varen pristanek zgoraj čisto mogoč, pa sem šel gor pristat. Prvič sem bil previsok in sem se odpeljal čez, drugič pa morda kak meter prenizek za eleganten pristanek, ki pa mu tudi ni nič manjkalo, razen da sem se spotaknil v neko plezalko v nepokošeni travi (video v albumu).
No, pa je bilo eno uro veselja!
Dobil sem obljubljen pir, potem pa se je druščina začela spravljat v zrak. Eni prvič danes, Mitja drugič, Wosa tretjič. Jadrali so pozno v mrak, jaz sem se pa končno pobral domov.
Bizeljsko je zakon!
Ni komentarjev:
Objavite komentar