Planino že leta opazujem s ceste, nekajkrat pa sem bil tudi gor. Je izziv. Letos prvega maja je kazalo super; vsake toliko je zdravo povleklo gor, na nebu pa mastne baze. Ampak takrat je bil zemeljski dan, tako da ni kaj. Me je pa še bolj podžgalo. Zadnje mesece kar pogosto pihlja ali vleče s severa, kar naj bi bilo primerno za Planino. Ta vikend je bila sobota prevetrovna, za nedeljo pa se je obetala termična letljivost na severovzhodnik. Žal se je to prekrivalo z nekim pohodom, ki pa sva ga z Ireno zamudila. Irena je bila vseeno pripravljena potešiti mojo radovednost in me je peljala na Planino.
Že na poti sem gubal čelo ob pogledu na zibajoča drevesa. Saj je bilo napovedanega nekaj vetra, a še zdaleč ne toliko. Vsaj po mojem razumevanju ga ne bi smelo biti toliko. Ok, bomo videli. Gor zagazim na nepokošen travnik in z nejevero opazujem dogajanje. V sunkih buta predvsem iz severozahoda, včasih pa tudi iz severovzhoda. Včasih pa nula, prav to pa v trenutku, ko sem pripet in čakam za potegnit.
Ko le potegne, odstartam in prvi sunek zahodnega vetra me skatapultira kakšnih 20 desno malo nad žičnico. Lenart, ki je kasneje to gledal na LiveTrack24, ni vedel kaj je začetek in kaj konec, je mislil, da sem končal na daljnovodu in hitro preveril moje stanje. Malce napet se usmerim proti dolini in čakam, da kaj zagrabi. Nič, tudi na kuclju s cerkvico nič. Le tu pa tam me strese kak sunek vetra. Ajme!
Ko si že izbiram fliko za pristat, vidim dva ptiča nad Šutno, ki kao jadrata. Grem do njiju in vario res piskne. Ko tako povrtavam tisto nulco, mi začne radio besno šumeti. Ker gledam letališče v bližini (ki je sicer ta trenutek neaktivno) mi gre po glavi, da me mi nekdo od tam sporoča, naj spizdim. Nekako se ne morem zbrat za pobiranje tiste nulce in jo po 200 pobranih metrih potegnem proti zahodu in v poden. Jebiga. Kasneje sem stuhtal, da sem imel skuelč (ali kakorkoli se že imenuje ta prag šuma) nastavljen prenizko in se je radio zato oglašal na vsako sranje,
Dan in prostor sta obetala več. Irena je bila kar malo presenečena nad zgodnjim klicem, ampak tako je to. Led je prebit, drugič pa zares.
Flight note: Končno (ponovno) s Planine. Na startu piha v rafalih, od nule do 5-6m, z vseh S smeri. Do doline žal nič ne prime, tam pa ptiči pokažejo en švohen stebriček, da sem se vsaj malo zavrtel. Bo treba še poskusit. [12.6.2017 10:10]
Kasneje greva z Ireno vseeno na svoj zasebni pohod: z Malega kamna pod Švarčem do Jošta pa potem skozi Mrčna sela in okoli Švarča nazaj do avta. Zvečer pa še jagodno marmelado kuhat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar