Za vikend je bila spet napovedana možnost Parasnežinke. V petek je bila skenslana sobota z odprto opcijo za nedeljo. V soboto je nekaj njih na Lijaku vseeno lepo letelo, Orož pa je skenslal tudi nedeljo, saj bo še preveč burje. Ok, sva pa z Ireno naredila lep zimski pohod na Bohor (vsa čast Ireni, z razbolelim hrbtom). Če bo v nedeljo burja in lepo vreme, grem pa skočit z Veternika, pa peš nazaj gor in vikend bo rešen. A nedelja se prebudi v megleno jutro, tako da sem že naredil križ čez dan, a se je začelo jasniti, popihaval pa je JV. Zadnji trenutek sem kosilo na Žejnem zamenjal za skok s Švarča.
Na startu je tu pa tam lepo povleklo gor, in hitel sem s pripravo, a sem zajebal nekje pri zadnjem zlaganju, saj so bile špage grdo zapletene in potreboval sem predolgih deset - petnajst minut, da sem razvozlal to sranje. Vmes je na trenutke lepo potegnilo gor, ptiči so v višini starta leteli brez mahanja.
Ko sem se spravil v zrak, najprej ni šlo v žakelj, pa roke v debelih rokavicah ne v ročke od bremz... Zapodil sem se za enim ptičem in gledal še drugega, ki je bil tudi v zraku brez pomahavanja. No, meni se je udiralo in hitro sem se obrnil in pristal.
Sledil je sprehod nazaj gor (brez rukzaka), pa z avtom po rukzak. Pri nalaganju opazim na tleh neke ključe, jih poberem in vidim, da so to ključi od moje pisarne z Lovrovim Eifelovim stolpom vred, ki sem ga bil bolj vesel kot ključev. Vesel domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar