http://xcglobe.com/flights#show-flight/1956438/
https://goo.gl/photos/4BU37wv7m4CvVrg1A
Že tretjega, po novem spet na prvi delovni dan, sta Roberto in Drago krasno odprla sezono na Lisci. Takoj se začnejo dogovori za Primorsko naslednji dan. Močno sem sumljiv glede razmer, a želja zmaga. V sredo grem še na šiht, ob desetim pa me že pokliče ekipa. Na parkirišče na Dolgem mostu zapeljemo en za drugim. Dober tajming. Sledi moj doktorat iz plačevanja parirnine, tako da čez pol ure končno odrinemo naprej. Pelje Matej Gošte, poleg mene sta še Drago in Roberto. V Ajdovščini se oglasimo še na sedežu 777, kjer Mateja čaka deviški demo King L. Kolega se prav tako zagrebeta za Kinga, kar ni problem za velikost M, zame ga pa ni več. Edini velikosti L gre z Matejem. Mi pa ponudijo Rook 2. Ajd, pa daj, pa da vidimo. Itak je bilo vse zabito z oblaki, tako da je bilo že jasno, da ne bo nekega epskega letenja, lahko pa preizkusimo kaj novega.
Na startu gledamo Damjana, ki se zeza pod bazami, mi pa čakamo, da se veter postavi pokonci, saj ne glede na vse napovedi vleče čisti vzhodnik, torej pravokotno z leve. Od naših gre seveda prvi Drago, ki ga King malo draži, a odpelje. Še nekaj se jih spravi v zrak, vidim da gre, pa se spokam še sam. Takoj zatem, ko se odlepim od tal, mi klofne pol Rooka, a se ta hitro postavi nazaj. WTF?! S precej rešpekta, na varni razdalji od brega porinem v veter proti vzhodu in se komaj pririnem okoli vogala. V zraku ni nikogar, kar je za Lijak skrajno nenavadno in ne počutim se najbolj sproščeno. Vseeno rinem dalje in malo naprej opazim še nekoga, tako da je šlo lažje. Okoli zaoblačenega Čavna si nisem upal, saj mi ni bilo jasno, zakaj ni nikogar drugega. Še ta patron pred menoj se je tam obrnil. Ok, bomo pa malo grebenarili okoli Lijaka. Nazaj nad štart sem prišel lepo visoko, ko pa sem se obrnil nazaj na vzhod, pa je spustilo na polno, tako da se nisem rešil več niti pod Danielom in sem pristal na modelarski stezi. Ajme, ajme! Sledi mučenje z zlaganjem, saj ugotovim, da cote ne znam več zložit brez pomožnega žaklja. Na celice prav gotovo ne. Na koncu z živci po pol ure mučenja stlačim vse skupaj v tisto vrečo, za kar se Mihi kasneje opravičim.
Na pristanku najdem Dragota pa Mateja, katerima se je udrlo takoj po startu, Roberto je je gor še čakal na boljše čase. Preselili smo se na bencinsko in besno klicali Robertota, ki pa ni bil dosegljiv. Začelo se je mračiti, tako da nas je že malo zaskrbelo, ko sem le dobil Damjana, ki je povedal, da je naš kolega le dočakal razmere za odletet in je nekje nad nami. Pristal je v mraku in sledila je odiseada iskanja Mihe Slamiča, da mu vrnemo krila.
Ok, ni se letelo po pričakovanjih, nekaj pa je le bilo.
Aha, rook2 je lušno krilo, kolikor sem ga uspel potipat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar