![]() |
Brezvetrje |
Tako sem se znašel v še zrelem dnevu doma. Nekaj bo treba naredit. Laufat? Vzhodnik je vabil na Veternik, ki je postal odličen cilj. Skok v dolino in peš gor. Malo bom v zraku, pa še razmigal se bom.
Na poti gor pokličem še Franca, ki pa ni utegnil it poleg.
![]() |
Švarčland |
OLC

Kolegi so se nagrmadili na Lisco, kjer je kazalo idealno. Glede na dejstvo, da sem moral ob osmih zvečer odrinit za Brnik, sem se odpovedal bingotu in šel poskusit srečo na Švarč. Konec koncev, če dela, bo delalo tudi na Švarču.

Drugič gledam, da bo interval pravi, a ne premočen. Tokrat se nekako normalno splazim čez vzletni breg, ko pa pridem iz zaveterja me JV pribije, da vztrajam ob hosti. Preletim prvo dviganje, a ga malo prestrašen (no, zelo previden) spustim, da poovoham kako je naprej ob grebenu. Ampak naprej ni nič prijelo, nazaj grede pa tistega dviganja nisem mogel več zapeti, zato sem se zapeljal ven, v upanju, da bo po Gabijevi večni teoriji tam kaj zagrabilo. Pa ni, in pristal sem po x-alpsko v breg, čim bližje cesti. Bil sem na pol besen, na pol pa se mi je stopila samozavest. Je to danes za letet? S Švarča? Ampak nebo je pa cvetelo. Še drugič peš gor.

Ko sem pripravljal krilo, je lepo vleklo naravnost gor, cota se je razprostrla in moral sem jo krepko zavreti, da je ostala na tleh. Ok, torej intervali termike pridejo in prevladajo veter z V. Počakam tak interval in zadeva bi morala biti rešena. Lisca pravi 4-8 ms JV. Kar močno, ampak Švarč je vedno malo v zaveterju. A je res?
Ko sem pripet, čakam. Dolino prekrije senca, leva stran gozda je mirna, drevesa na desni se krivijo. JV se krepi. Čakam na interval, ki ga ni. Lepo pripravljeno krilo se občasno zafrka dol. Aha, oblivanje hriba s severne strani. Počakaj. Intervala ni, pa ni. Po dobre pol ure čakanja krilo prestavim na Z konec startnega travnika in malo nižje, da bi ulovil kako sapico JV, ki pripiči čez gozd na levi. Po približno tričetrt ure čakanja potegnem, ko se drevesa na desni malo manj krivijo in ko nekaj sapic pride še do krila. Spet me iztrga s tal in odpihne v desno, a tokrat sem kljub presenečenju vsaj približno vedel kako in kaj. Uspel sem se prebiti levo v veter in to nad hosto. Tam sem zapel dviganje, ki sem ga tokrat takoj obrnil in se z nekaj osmicami spravil nad greben ter začel vrtet (v desno!). Ni bil prijeten steber. V krilu sem čutil preveliko moč, stebra se ni dalo vrteti brez nenehnega krotenja krila. Večina energije je šla v horizontalo, saj sem bil po 600m dviga že pri koči na Bohorju. Baza je bila še malo višje, a začel me je skrbeti povratek. Mirno bi lahko še malo vrtel ta rodeo in v smeri vetra bi šlo kot aleluja. Kot zadnjič proti severu. Ampak, če bi mi bilo danes dano leteti, bi bil že daleč, ker bi odletel z Lisce.
Malo pred kočo sem se obrnil stran od hriba, proti jugu. Odnašalo me je proti zahodu, ampak vseeno sem upal, da bom lahko priklopil Šedemski greben. Pa sem samo tonil proti bohorskim grapam. Vmes me brutalno strese. Nič ne klofne, le sunek, ki pokaže kakšne energije so danes v zraku. Tonem za Šedem, pa jo ucvrem z vetrom, da ne bi padel v zavetrje. Iščem varne pristanke in si izberem primernega kandidata. V tistem pridem v dviganje in z olajšanjem popravljam višino, vendar me z vsakim obratom zelo odnaša proti zahodu. Zgodba se še enkrat ponovi in opustim upanje na čudež, da bi se privlekel nazaj. Curim proti neki dolini in preklinjam žice, ki jih je vsepovsod počez, kjer le ni hoste. Drevesa spodaj se zvijajo v vetru. Izberem si eno ozko njivo s telefonskim kablom na enem in elektično napeljavo na drugem koncu. V poštenem rokenrolu komaj preletim telefon, se uspem izognit drevesom in lepo čmoknem na zorano njivo. S koncem krila vseeno malo oplazim bližnje krošnje in zapnem neko prekleto žico, ki je bogvezakaj visela s tistega drevesa. Pošteno si odahnem in ne preveč jezen brskam žico iz vrvic.

OLC
Doma sem ravno še pravi čas, da pojem ostanke od včeraj, preden se odpravim na Brnik. Tamaladva sta jedla na Žejnem, Lovro je še malo vejkal. Lenart na začuda ne... Dolga zgodba.
Pod črto: sobotno letenje je bilo malo posiljeno glede na razmere. Mislim, da sem bil na štartu pravi čas, vendar ne vem točno, kaj sem zajebal, da se v prvo ali drugo nisem pobral. V tretje so bile razmere zame precej mejne. Nisem se počutil udobno in morda tudi ne pretirano močne razmere sem občutil kot težko obvladljive. Drugič se bo treba bolje zorganizirat.