Švarč, 3.4.2015

Vreme je za ponoret slabo (neletljivo), a me v četrtek doleti gabijev sms z vabilom na pošihtni Švarč. Šele po podrobnem preverjanju aladina verjamem, da se ne šali in da zna biti popoldan Šavrč celo uporaben. Tuhtam, saj bo Lovro šel z menoj domov, Lenarta pa zvečer peljem v gledališče... Zorganiziramo se in tako me Lovro (!) že ob treh pripelje na Senovo, kjer Gabi še ni pripravljen, saj še čaka Nino, da prevzame bolno Tinkarco. Tako se Lovrom sama podava do pod starta, kamor grem sam, sine pa se zapelje dol na pristanek. Zgodovinski trenutek - prvič me na letenje pripelje sin!

Gor se pripravim, med drugim tudi novo vpetje telefončka za FlyMe - ježki prilepljeni na gumijast ovitek, v katerem je aparat, ki je še dodatno z laksom privezan na kokpit. Sicer ne zgleda zelo zanesljivo, a za odletet bi moralo zadostovati, kasneje pa se tako ali tako ne dogaja kak silnega. Ko sem pripravljen, že običajno vse crkne. Po daljšem čakanju se odločim, da bolje ne bo in potegnem. Coto in sebe s težavo in z veliko teka spravim v zrak, a se le udre in kamlu pristanem pri Lovriju, poleg katerega je tudi že Gabi. Že v zraku ugotovim, da ni telefona, v kateri pa je spominska kartica s kompletnim spominom Lenartovega telefona, ki je resetiran na servisu. Panika! Lovro naju še enkrat zapelje gor, kjer se razporedimo tako, da pregledamo pas terena nad katerim sem odletel in upam, da je telefon padel dol kje kmalu po startu. Res ga najdem malo pred prelomnico, torej je padel, ko sem še tekel. Uf, sem se oddahnil!

Lovro gre nazaj dol, midva z Gabijem pa se pripraviva na še en poskus. Tokrat z obema telefonoma v žepu :). Tokrat sem se kmalu uspel pobrat nad štart, pa malo pogrebenarit, Gabi pa se je lepo spajsal zunaj, nad svojo opevano ravnino. Sam sem kmalu curnil do Lovra, Gabi pa je tudi kmalu sedel na pri nekem svojem kolegu. Bil sem več kot zadovoljen.

Lovro me je zategnil domov, kamor sva prispela še pravočasno, da sva se z Lenartom lahko odpravila v KK na predstavo Švejk. Dan je super uspel!

OLC1
OLC2