Ponedeljek je bil deževen, a napoved je za torek obetala izjemo v nizu deževnih in vetrovnih prihajajočih dni. Na kondorjevi tabli je zabrbotalo, a meni ne znese, da bi se prav čas pojavil na startu. Pobaral sem Gabija, da greva vsaj po šihtu na Švarč in bil je za stvar.
Torek se je res naredil v lep dan, dan za 2k+. Za tiste, ki bodo pravi čas na pravem mestu. V službi sem urejal stvari kot norec, da ne bi ostalo kaj odprtega za popoldan in si tako ustvaril nekaj manevrskega prostora, da sem lahko nekaj pred drugo odšibal v KK po Gabija, potem pa direkt na Švarč, saj je je kolega tokrat dobro pripravil in je imel vse potrebno s seboj. Ves čas sem čekiral vreme na Lisci. Dopoldan je kazalo idealno- tam okoli 2-3m, ko pa sem bil že na potipa je zvenelo že kar hudo - jug med 6 in 8 m/s. Pri takem na Lisci redko kdo leti, na Švarču pa je ponavadi vse skupaj za 2 m/s manj, kar pomeni, da bo danes ravno prav. Upanje je bilo pobrati kak zapoznel steber, pa malo zaokrožiti okoli po Bohorju.
Na startu je bilo, kot običajno, ko se midva pojaviva tam, pokrito in brez sapice. Visoke baze, ki so se napajale z južnih pobočij Bohorja je sever porival nad Senovo, kjer so metale senco prav na Švarč.
No, oblaki so se razmaknili, sonce je obsijalo dolino in takoj se je pojavila sapica (jug, rahlo z zahoda), ki je postavila vetrno vrečo lepo pokonci. Mislim, da sem se kar hitro pripravil, a je bil Gabi vseeno hitrejši in odletel prvi, čeprav je na poti gor zatrjeval, da gre za menoj. Takoj ga je vzelo gor. Sam sem se že obupan boril z ne vem od kod zapletenimi štrikci in odletel malo kasneje. Tudi mene je takoj vzelo gor nad greben, kjer je lepo držalo. V glavi se mi je odvil film z Veternika lanskega marca, ko je tako držalo, jaz bumbar pa sem v krču šel scuret. Tokrat bomo to darilo porabili. Zapodil sem se po grebenu proti vzhodu in ves (kratek) čas je držalo švohno nulco, tu pa tam se je pa dalo še obrnit kak meter. Ko vzhodno od Koprivnice ni več držalo, sem obrnil. Takrat je za menoj že priletel Gabi in malo sva zakrožila, da bi se na tem malem kuclju izognila drug drugemu, pri tem pa je on nekako padel v curenje s katerega se tik nad podnom ni mogel rešiti in je šel le še varno pristat. Sam sem še priklopil naslednji kucelj nazaj proti Švarču in upal na kako sapico. Pri hiši na vrhu sem opazil šelestenje nekega bršljana stavil na tisto sapico, a ni šlo. Med tveganjem "app" čez sedlo pred menoj in še varnim pristankom sem izbral slednje in po malo guncanja v pritlehnih rotorjih mehko pristal v dolini.
Gabi je bil s prijaznim kolegom pri meni še preden sem popravil opremo. Čeprav je bilo že pozno, je sonce še delalo, pa sva rekla, da greva še enkrat poskusit srečo. Voznik naj je odloži pri mojem avtu, midva pa sva jo takoj podaljšala na start. Tam sem se spomnil, da bi vmes lahko v avtu vzel očala za soletalca, saj jih je tokrat on pozabil doma. Šibal sem naprej, da bi imel malo več časa za pripravit se, a sem bil spet prepočasen, da bi odletel prvi. Tokrat je vleklo malo manj, a je lepo držalo. Malo sva se vozikala po grebenu sem pa tja, luštno je bilo. Zatem je Gabi odvil proti Šedmu in sem ga izgubil iz vida. Sam sem še naprej peglal greben in se zezal na balončkih. Opazoval sem, kje bi se dalo gor varno pristati, a nisem našel variante za moje spretnosti/znanje/živce. Kar je še bilo višine sem šel skurit na Šedem, kjer tudi ni bilo težkega curenja, tako da sem se še z udobno višino vrnil do kapelice, kjer ponavadi pristajamo. Dim, ki se je iz dimnikov vil proti severu in prejšnji občutek rahlega JZ me je pretental, da sem šel pristajat proti zahodu, vendar je pri tleh vel rahel vzhodnik in pristal sem z višjo hitrostjo od pričakovane, zato mi je na razmočenem travniku spodrsnilo kar je imelo za posledico blatno rokavico in umazan zic. Kar zadovoljen, glede na okoliščine.
Tudi tokrat je Gabi s Tinkaro prišel do mene ko še nisem do konca zaprl nahrbtnik. Super logistika!
Dan sva rešila in pred tem še opravila šiht. Vseeno bi nama privoščil tudi kaj takega kot sta danes odletela Roberto in Drago. Prišel bo dan D, ko bova pravi čas na pravem mestu.
ps. Kasneje sem videl komentar Robijevega leta: "Aljaž Papež : Ko sem pršu na štart je pihalo 5,8-10,5 pa sem šel raje na pir... mi je skor mal žal [03.03.2015 19:28]". Res je vleklo, kar je kasneje povedal tudi Roberto, ki je raje malo počakal - v zrak je šel pol ure za Dragotom - in še takrat startal v premoru, ko je veter malo popustil. Vmes je odletel tudi Škrubson, ki pa je sedel nekje na/pod Bohorjem (let (še) ni objavljen).
Trek 15:40
Trek 16:50
Ni komentarjev:
Objavite komentar