torek, 10. marec 2015

Lisca, 10.3.2015


Odlično!

(12.5.2015)
Pozabil sem že, kakšne so bile okoliščine tega dne.
Vem, da me je kak dan prej FrenkL spraševal, kaj menim o štartu na Radežu, za katerega nisem imel predstave, kje leži in sem ga na zemljevidu lociral šele med pogovorom.
Vem, da smo se klubsko dogovarjali za letenje ta dan, in da je bilo rečeno, da bo za prevoz že poskrbljeno, tudi če scurim v dolino.
Vem, da sem spet zamujal glede na kolege, ki so že veselo leteli, ko sem šele prispel s šihta na na Lisco. To sem itak vedel že prej. Med Kondorji se je pojavilo tudi nekaj meni neznanih kril, za katere sem menil, da so kakšni Metuljčki, ki so se prišli malo napast na bližnjo Lisco.
Med pripravo na vzletišču sem poslušal rohnenje pilatusov, ki so letali nekje v bližini. Precej neprijetno, res. Enkrat sta dva priletela nekje mimo Ješivca pod višino vrha. Počasi me je minevalo letenje v takem. Pa sem se spomnil in poklical Robija, ki mi je dal telefon dežurnega v Cerkljah, tega pa sem prosil, naj kontrolni stolp obvesti, da jim pilatusi tukaj letijo okoli padalcev in izzivajo nesrečo. Ne vem, če je to zaleglo, ampak od takrat naprej frčoplanov ni bilo več blizu, tako da sem se pomirjen glede plehnatih dirkačev lepo spravil v zrak.
(9.12.2015)
Višine niso bile bogovske, ampak do Rudenika in nazaj je šlo lepo, rutinsko. V slast. Ker sem zamujal na start, je bilo zdaj vse nebo moje, v vidnem polju bi bilo nikogar v zraku, tako da sem letel le po lastnem občutku. Po povratku na Lisco sem se na mali Lisci sicer lepo spajsal na skoraj 1,3k, kar je bil (zame) nekako dnevni optimum, ampak na koncu ni bilo neke pametne višine za nadaljevanje proti Lovrencu. Raje sem zavil malo ven in nad Čučnikom se je nekaj dalo zavrtet. Z zavestjo, da je dan rešen in prevoz do avta urejen, sem se spustil proti Čelovniku v upanju, da vmes še malo popravim višino. In bingo! Na Radežu nabašem na steber dneva, ki mi omogoči dolet na Svinjsko rt, kjer pa spet nekaj prdne, da se na koncu lahko po grebenu privlečem vse do Nebeške gore. Apetit je zrasel do Kuma, ampak nikakor se nisem mogel dovolj pobrat za preskok. Na koncu sem se malo posilil in šel nizek naprej, ampak potem obtičal na enem kuclju nad Malim Kumom. Tam sem nekaj telovadil in se ob prvi priliki, z le nekaj pridobljenimi metri odplazil nazaj proti Nebeški, kjer sem se končno zvlekel nazaj nad greben. Ok, Kum se danes ne da, pa da vidimo, do kam lahko pridemo nazaj! No, nekaj se je dalo povrtevat, ampak vse skupaj je že ugašalo. Upal sem še na vzhodno pobočje Čelovnika, a sem tja prišel tako nizko, da tudi poskušati ni bilo več kaj - še uradni pristanek ni bil več v dosegu varnega doleta, tako da sem si izbral en lep travnik čez Savo in pomirjen s seboj in dnevom pristal.

Pristanek na sveže pognojen travnik - šit!
Spoznanje, da sem pristal na sveže pognojen travnik ni pokvarilo zadovoljstva nad letom. Kmalu pokliče MarkoL, če je bilo več kot 35km. ?!? Čorav kot sem, komaj razberem s FlyMe, da je bilo nekaj čez. Še preden začnem pospravljat sta Marko in Roberto že pri meni. Povesta, da sem bil malo daljši od Erzota, ki je bil z ekipo na gostovanju, in tako ubranil čast lokalcev. Jes!

Pozitivni komentarji, prvi pa od Erzota.

Kolega me zategneta nazaj na Lisco, kjer spijemo še enega lepemu dnevu v čast.

Trek

Slike MarkoL (na startu ob 12:30) AljažP (fb)

Ni komentarjev: