Mokrine, 18.-21.2.2015

Letos je spet potekalo vse po starem, le kriterij za izbiro apartmaja je bil zelo jasno postavljen: nič več nefunkcionalnih smrdečih lukenj s starim pohištvom in odsluženim kavčem kot dodatnim ležiščem. Raje se vozim deset kilometrov dlje, pa da živimo kot normalni ljudje in imamo počitnice tudi potem, ko se vrnemo s smučišča. Irena je res našla nekaj, kar bi po katalogu lahko odgovarjalo za nas štiri in vplačal sem sem polog. Kasneje se izkaže, da Lovro ne gre z nami (ne vem točno zakaj ne, menim pa da zaradi vajenišva na RŠ). Žal, ampak bolj žal zanj.

Sreda, 18.2.2015
Kot kaže, sem šel zjutraj še dvignit denar (dolgo čakanje, pa znosno hitra procedura na banki), potem pa nalaganje avtomobila, kjer ob že napokanem avtu izvem, da se nam Lovro le (morda) pridruži v petek. Priznam, nejevoljen napokam še njegovo opremo in ob običajni živčni vojni z nekaj minutno zamudo in običajno visoko napetostjo v avtu odidemo v sončen zgodnjepomladanski dan. Irena je, kot ponavadi med zimskimi počitnicami, bolna, a ji je Melita prejšnji večer dovolila odhod. Vseeno se je pametno odločila, da prvi dan ne bo smučala in tako kupim tri in pol dnevni karti le za Lenarta in sebe, za Ireno pa le tridnevno.

Petnajst do enih smo parkirani tik ob smučišču in pol ure kasneje z Lenartom že šibava po sončni gladki progi proti novemu ski kros parku. Te tri urice preganjanja po bregovih minejo brez padcev, razen enega, ko me nek mulo na ski piciklu spodnese. Ura se hitro bliža četrti in že loviva zadnjo gondolo za na vrh s katerega odvijugava v dolino, kjer naju na terasi gostilne čaka Irena, avto pa za voglaom. Odličen začetek.

Razmišljam, da bi dal Lovrov bord popravit v servis na spodnji postaji Mileniuma, ampak se raje odpravimo proti apartmaju. Pot do tja poiščem na Googlu. Ko zavijemo z glavne ceste, začne v avtu naraščati strah, ki se že preveša v glasno paniko. No, ja, res ni avtocesta, ampak razen tega, da je makadam in nekoliko ozka, se mi ne zdi nič posebej nevarna, golf lepo pleza gor. Irena in Lenart ne delita tega mnenja. Vseeno smo kmalu v vasici, kjer najdemo iskani kmečki turizem. Lenartu smrdi (ja, kmetija je), ampak gospodinja je prijazna in odpelje nas v apartma. Prijetno, prostorno, čisto, urejeno, s pogledom na smučišče na nasprotnem bregu. Končno nekaj normalnega. Ko gospodinji Irena zaupa, kako smo prišli gor, nam ta smeje pove, da nismo prvi in da seveda obstaja normalna cesta, le na pravem odcepu bi morali zaviti v hrib. Sledi priklop na wifi, večerja in na koncu še Lenartovo učenje..

Četrtek, 19.2.2015
Spimo do spočitosti, zajtrk s svežimi žemljami. Dol po se peljemo po drugi, normalni cesti, parkiramo zgoraj ob progi. Spet imamo prekrasen sončen zimski dan. Smučamo več ali manj skupaj - lepo na izi, Malica na "Orlovem gnezdu", sendviči pa kasneje, ko pridem do nahrbtnika. Vmes doživim trk z neko gospo, ki me spregleda tako kot jaz njo- ne vem od kod mi je priletela v hrbet. Pozdraviva se in preveriva, če je vse ok ter se prijateljsko razideva. Upam, da je z njo vse v redu, saj je najprej izgledala precej brez sape, a so jo prijatelji nekako sestavili. Mene boli eno rebro pa bord je spodaj lepo zarezan.

Medtem se Lovro končno odloči, da pride z Voglački in začne se iskanje servisa za Lovrov bord. Na koncu se odločim, da ga dam popravit v dolini. Konec smučarskega dne greva z Lenartom v nepopisna gneči v dolino po snegu, Irena pa udobno z avtom. Ponovimo after party s pivom in apfelštrudlom mitvailijezose. Servis pri Mileniumu me prizemlji s ceno 37€, tako da se mi deska naenkrat zdi skoraj nepoškodovana, moja pa sploh. Vse skupaj se je zavleklo in dokaj pozno se spokamo proti našem apartmaju - tokrat po normalni cesti. Ampak cesta se vleče in vleče in že v mraku pristanemo v napačni vasi. Sledi še nekaj iskanja in povratek nazaj po isti poti vse do krtičnega križišča, kjer ugotovim, da sem sicer zadel smer, a spregledal en odcep.
Spet miren večer, visenje na netu, branje, za učenje pa zmanjka volje.

Petek, 20.2.2015
Tokrat je vstajanje bolj zgodaj, saj nas čaka Lovri, ki se je pripeljal z Voglarčki (deda namesto Tita, ki je na Jahorini s svojo drago). Še vedno imamo nepopisno srečo z vremenom, saj pomladno zimska pravljica še kar traja.

S parkirišča se po parih razidemo vsak na svoj konec - Lovro in Lenart, Mitja in Kajo, deda in Manja, pa midva z Ireno, ki pa se kasneje tudi za nekaj časa razideva. Celca ni, je pa po hostah še nekaj nezvoženega in tega iščem ter nekaj tudi najdem, vendar pri tem enkrat zabluzim tako, da se rešujem peš nazaj proti smučišču. Je pa bilo lepo. Z Ireno se dobiva malo pred časom malice in na poti tja srečava Klavžarje! Jakob se kasneje najde z L&L, Ino in Janeza pa izgubimo.

Iz Ruishute, kjer smo malicali se Lovro odpravi peš nazaj proti ogrevani sedežnici, saj noče na gondolo. Škoda. Lenart se še malo vozi z nami po gondolah, kjer se preizkusi v veleslalomu in merjenju hitrosti v spustu. Tam se spusti tudi deda in leti kot krogla! Dober je. Lenart nas kmalu zatem razdvojen zapusti, saj želi biti z Lovrom, čeprav mu je prijetno tudi z nami, predvsem s Kajetanom.

Medtem gremo še enkrat z gondolo gor in ko ni Lenarta poleg, opazujem okolico, pa vidim pod gondolo, ob robu smučišča zanimiv naravni halfpajp. Seveda ga na spustu obiščemo. Mitja se po njem preganja s Kajetanom, jaz pa žal sam, brez svojih fantov. Upam, da bova z Lenartom lahko to naslednji dam skupaj preizkusila.

Malo za tem tudi deda najavi, da ima počasi dovolj in bo nehal še preden omaga. Mitja ga pospremi do avta, mi pa še malo nadaljujemo, vendar se ostali že ustavljajo na cigaret in čvek, sam pa to izkoristim še za nekaj solo voženj. Zadnjo izpustim, da ne bom prav zadnji pri avtu, kjer deda že nekaj časa čaka. Poslovimo se in se odpravimo vsak na svoj konec. Mi trije še v Šmohor v trgovino, pa v prijeten apartma, kjer pojemo, plačamo in se počasi pripravimo na odhod naslednji dan.. Mislim, da smo celo udarili en Ubongo. Prijetno.
A vremenska napoved za soboto ni obetavna, čeprav upamo na vsaj znosne razmere.


Sobota, 21.2.2015
Zbudimo se v oblačen dan in vremenu primerno počasi se spokamo iz našega apartmaja ter se negotovo podamo na sosednji hrib, katerega zgornja polovica je v oblaku. Sicer najdemo parkirišče tik ob spodnji postaji sedežnice pri hotelih, a kaj ko nam sploh ni za it iz avta, saj zunaj piha, sneži in se zaradi megle ne vidi niti 50 metrov.

Irena je odločena, da v takem ne gre več smučat, meni se tudi ne gre pretirano, Lenart pa bi šel, ker ve, da ne bo več prav veliko smučarskih dni, pa še tisti halfpajp bi rad videl in preizkusil. Glede na to, da pač imamo karte, se sprijaznim z nekajurno smuko tudi po takem. Irena poskusi svojo karto vnovčiti na blagajni, kjer izve, da iz tega ne bo nič, nato pa jo ponudi prvim smučarjem, ki pridejo na blagajno. Ti so za posel in karta gre v promet. Ker pa so družina kot mi (z madenko namesto Lenarta) ponudimo še najini karti in tudi ti dve gresta v promet. Lenart je bil sicer malce poparjen, a se je hitro sprijaznil z dejstvom, da bo še kak lepši dan za smučat. Denar naložim za naslednji smučarski dan, ko bo.

Cel dan je pred nami. Počasi se odpravimo domov. Pri smučišču Višarje se ne odločimo za smučanje, v Trbižu gremo pogledat tržnico z usnjem, kjer si Irena kupi kapo, jaz pa novo denarnico. Zapeljemo se pogledat Planico, kako zgleda nova letalnica (je bolj gradbišče). Na poti skozi Kranjsko goro nas tudi ne zagrabi za smučanje. Pa še do Jasne, kjer Irena obuja spomine, pa v Mojstrano, kjer Lenart noče niti slišat nič o morebitnem obisku planinskega muzeja. V Ljublajni se na Brdu ustavimo v Lesnini, kjer med iskanjem nove postelje za Lenarta obtičimo za nekaj časa. Popotovanje domov zaključimo s poznim kosilom v gostilni Gadova peč v že sončnem Podbočju.

Epilog.
Ves čas nas malo žre, saj bolj ko smo se oddaljevali od Mokrin, lepše je bilo vreme. No, na posnetkih z web kamer smo se lahko prepričali, da je bilo na smučišču se slabše, kot smo ga doživeli zjutraj.

p.s.
Do danes, 12.11.2015 še nismo šli smučat. Razen Lenarta, ki je včeraj s šolo smučal na Rogli. Zadeli so najslabši dan v tednu, sicer pa je užival v družbi vrstnikov. to je to.



Stroški:

• Polog za apartma: 135€ (26.1.2015, R)
• Apartma, čiščenje, turistična taksa: 190€ (20.2.2015, I)
• Smučarske karte: cca 300€ (R)
• cca 400€ (SkiPass: 1xOdrasel 3D, 1xOdrasel 3,5D, 1x Mladina 3,5D, kavcija)  (18.2.2015, R)
• - 100€ (pred blagajno prodane karte s kavcijami vred)  (21.2.2015, R, prodajo kart zrihtala I)
• Dnevno še cca 20€ za hrano in pijačo (I)
• Kosilo zadnji dan: 38€ (R)
• Gorivo...

Apartma:

Karl&Lisbeth Eder, SCHABUSHOF
Kleinbergl 5, A – 9631 Jenig
Tel. 0043(0)4285/7128, Mobil: 0650 3543123
e-mail: info@schabushof.at
www.schabushof.at

Letter of confirmation

Dear Mrs. Irena Rimc Voglar!
 Many thanks for your reservation. I look forward to see you in our house.

We will gladly reserve: 1 apartment 55m² with 2 bedrooms for 4 persons in the period
18.02. – 21.02.2015.
Price includes: 1 apartment, 3 night, 4 people, electricity, heating, bed linen (sheets and covers), towels and a welcome drink 270 th-euro.
Exclusive: tourist tax per Person/day 2,50 th-euro and cleaning 40 th-euro.

We ask for a deposit of € 135--, until 23.01.2015. The rest in cash.
Karl Eder
Kontonummer: 805804
Bankleitzahl: 39364
IBAN Nr. AT 273936400000805804
BIC: RZKTAT2K364
Raiffeisenbank  Kötschach – Mauthen
Filiale: 9631 Rattendorf/Jenig

Arrival:  16 to 22 clock
Departure: 9 clock
How to find us: Hermagor – Jenig ( not Danz) – Kleinbergl „SCHABUSHOF Familie Eder“