Ta marec je kar letljiv. Tokrat se je vreme pokrilo še z vikendom.
Priprave: baterija za telefon, kamera
Vreme - pozabil, kašna je bila napoved.
Zjutraj: trgovina, štihanje, košnja, brez kosila gas na Lisco.
Gabi z družino na Lisci
Ob prihodu videl Nikota, ki se je pobiral pri vikendu, na startu srečal Medota (divji start z nogami v luft), Damjana in celo Miha Vrana (zdaj se ukvarja bolj z modelarjenjem).
Priznam, da imam tremo pred Lisco (po dolgem času).
Gabiju napovem Veternik in nazaj, on se pa mi reži.
(16.11.2014, Boljše ko je letenje, manj se zapiše... Še dobro, da je nekaj posnetega...)
Start Ok. Praskanje nad Lisco, ne pa ne pobrat. Lotevalo se me je malodušje - bil je carski dan, jaz se pa nisem mogel odlepit od grebena. Takoj, ko sem se malce pobral (vrtenje s Spiralekom), sem šel na vzhod, na Ješivcu lepo pobral pa naravnost na Bohor. Vmes sem končno poštimal opremo (pokrov žaklja, radio). Tam se počasi, počasi, ampak zanesljivo zvrtim na skoraj 2k. Veternik se skoraj zdi že preblizu, morda Podsreški grad? Spomnim se zadnje curaže (menda zadnji let z Intoxom), pa je postal Veternik kar v redu cilj. Nekje nad bohorsko kočo dobim še dvigalo nad 2k in od tam mirno odgasiram proti obratni. Malce me je zaskrbelo, ker vmes ni niti prdnilo, a včasih je treba stopit v neznano. Od Veternika se vračam malo bolj severno, rinem v hrib in takoj dobim steber na varnih 1,8k od koder lepo odskakljam nazaj do koče, ki mi spet podari krepkih 2k. Ah, kako osvežujoče! Od tam na komot do Rudenika in rutinirano in udobno nazaj na Lisco. Zadovoljen. A mati Lisca se izkaže in podari še en steber na 1,8k tako da je treba obrnit še Kozjek, temu pa sledi plazenje nazaj in po zraku je šlo do Čučnika, kjer so se zlagali Metulji, ki me zategnejo gor. Čvek, vesel dam za rundo, pa domov.
Opombe:
(23.7.14) Oprema relativno ok - le žakelj od zica zapel pod distančnim trakom, kar sicer ni nič hudega, ni pa lepo. Po prvem stebru sem odpel pokrov, a izgubil hakelj, ki sem ga po pol ure iskanja le našel med enim preskokom, ko sem imel priložnost dobro pogledat, kakšna je zadeva in ga nato pravilno zapel. Med startom se mi je na radiu še znižal squelch (no, to) in povečala glasnost, tako da sem še kar nekaj časa "užival" v šumenju radia. Tudi to sem uredil enkrat ob prihodu nad Bohor, tako da se je potem lahko začelo bolj uživaško letenje.
Video! (vrtenje s Spiralekom)
OLC
sobota, 29. marec 2014
četrtek, 20. marec 2014
Švarč, 20.3.2014
Spet četrtek za Švarč. Vreme kaže dobro, na Lisci Jug 3,5-6 m/s. Iz službe jo potegnem ob dveh, malo pred tretjo že pobiram Gabija v KK, ob pol štirih sva gor, avto pa mi odpelje Gabijev znanec izpod Švarča.
Vleče zmerno naravnost gor. Kolega starta prvi in kar pojadra.
Tudi sam se spravim v zrak in tokrat gre vse v redu - komande niso zavozlane, lepo se spravim v zic. Celo kamera dela, za HTC nisem več ziher, treka imam. Poberem se in se naštimam, ko opazim, da imam levo gurtno vpeto narobe - sprednji del z gasom gleda nazaj. Še gas vrvica gre po napačni strani gurtne! Zavit je le spodnji del in ne vpliva na nič razen na moje razpoloženje - spet sem nekaj spregledal.
Ampak važno je, da naju drži nad grebenom, kak ptič pa pokaže še kako dviganje malce zunaj. Tako drgnem greben, ko vidim Gabija, ki vrti nad startom. Še sam grem tja in zavrtim. Gre gor, mic po mic ampak gre pa. Močno me zanaša me proti Ravnemu logu, a prav tja sem namenjen.
Zgodba sega še v čas, ko sem za nekaj dni dobil na preizkus Marvela in se v kar močnem vetru uspel pobrati na Ravni log. Takrat sem se po isti poti spustil nazaj na Švarč in si kasneje ob ogledu treka razburkal domišljijo, kaj bi se v takih pogojih dalo odletet. Na primer tak mini FAI trikotnik: V konec grebena Švarča, Ravni log, potem pa Šedemski greben na zahodu, morda celo Radejev hrib. Le pravo priložnost je treba počakat.
Priložnost je zdaj tu in jo je treba zgrabit - no, zvrtet! Lepo navijem nad cerkvico, višje ne gre, zato jo pičim proti Šedmu. Lepo me požira, a vseeno lepo priklopim greben. Med preskokom debelo gledam helikopter, ki šiba prav nad Šedmom. Malo naprej si najde neko jaso, kjer vadi pristajanje v naravi. Kje si ti vojaki ne najdejo prostor za vadit! Tam poleg je tudi neko strelišče in seveda tudi veselo poka. Krasno, kot v vojni - helikopterji in streljanje.
Ko priklopim greben, se helikopter počasi odpravi naprej, tako da se lažje diha. Malo zagrebenarim in opazim Gabija, ki je tudi prišel tja. Ima boljšo višino in preskoči proti Senovem. Sam se ne uspem pobrati in se relativno nizek zapeljem še nad Radejev hrib, kjer še malo pojadram in posnamem posest ter se z bornim preostankom višine odpeljem nazaj proti avtu. V dolini Gabi že pristaja in tudi meni ni usojeno priti kam dlje, tako da malo kasneje tudi sam poleg Gabija nerodno čmoknem dol.
Ha! Na koncu se je prav dobro obrnilo. Obema se smeji do ušes.
Da je mera polna, se prav takrat mimo pripelje najin šofer, ki se je z rekreacije vračal domov, kjer je bil parkiran moj golf. Dan je na polno rešen.
OLC
Vleče zmerno naravnost gor. Kolega starta prvi in kar pojadra.
Zgodba sega še v čas, ko sem za nekaj dni dobil na preizkus Marvela in se v kar močnem vetru uspel pobrati na Ravni log. Takrat sem se po isti poti spustil nazaj na Švarč in si kasneje ob ogledu treka razburkal domišljijo, kaj bi se v takih pogojih dalo odletet. Na primer tak mini FAI trikotnik: V konec grebena Švarča, Ravni log, potem pa Šedemski greben na zahodu, morda celo Radejev hrib. Le pravo priložnost je treba počakat.
Priložnost je zdaj tu in jo je treba zgrabit - no, zvrtet! Lepo navijem nad cerkvico, višje ne gre, zato jo pičim proti Šedmu. Lepo me požira, a vseeno lepo priklopim greben. Med preskokom debelo gledam helikopter, ki šiba prav nad Šedmom. Malo naprej si najde neko jaso, kjer vadi pristajanje v naravi. Kje si ti vojaki ne najdejo prostor za vadit! Tam poleg je tudi neko strelišče in seveda tudi veselo poka. Krasno, kot v vojni - helikopterji in streljanje.Ko priklopim greben, se helikopter počasi odpravi naprej, tako da se lažje diha. Malo zagrebenarim in opazim Gabija, ki je tudi prišel tja. Ima boljšo višino in preskoči proti Senovem. Sam se ne uspem pobrati in se relativno nizek zapeljem še nad Radejev hrib, kjer še malo pojadram in posnamem posest ter se z bornim preostankom višine odpeljem nazaj proti avtu. V dolini Gabi že pristaja in tudi meni ni usojeno priti kam dlje, tako da malo kasneje tudi sam poleg Gabija nerodno čmoknem dol.Ha! Na koncu se je prav dobro obrnilo. Obema se smeji do ušes.
Da je mera polna, se prav takrat mimo pripelje najin šofer, ki se je z rekreacije vračal domov, kjer je bil parkiran moj golf. Dan je na polno rešen.
OLC
četrtek, 13. marec 2014
Švarč, Lipni vrh, 13.3.2014
Švarč
V petek sem nameraval na Lisco, saj je napoved carska, pa ne gre, ker je takrat ena družbena obveznost in pa še Lovrota ob petkih spravljam domov. Torej četrtek, ampak Gabi bi šel le na Švarč. Ob dveh sva gor, piha gor, ampak počasi crkuje, meni pa crkne gopro. Gabi odleti in curne, jaz pa za njem. Besen. Ker sem doma pozabil cote. Na crknjeno kamero. Ker se nisem mogel spravit v žakl. Ker ni nič prijelo. Ni prevoza, zato odšibam peš gor po avto, pa naprej.
...vmes..
Po pristanku pod Švarčem besno pakiram, odločen da grem še enkrat. Gabi je pristal čisto v dolini in ni dobil prevoza. Med pakiranjem mi postaja jasno, da na Malem Kamnu vleče (sicer rahel) V in s Švarčem danes zagotovo ne bo nič. Sva se pa na poti gor pogovarjala o nekem drugem bregu za Švarčem, ki pa gleda proti JV. Torej brez nahrbtnika po avto, nato pa na JV start.
Lipni vrh, ali pri Resniku - po domače
Malce iščeva pravo pot gor in jo bolj po občutku najdeva. Naletiva na gostoljubnega gospodarja, ki nama odpre leso pašnika, kjer nameravava odletet, čeprav sva zavrnila vabilo na kozarček. Na vrhu lepo vleče naravnost gor, približno pravokotno na start na Švarču. Za start si izberem en platojček na vrhu, pred tem pa še iztaknem in položim na tla en osamel lesen steber, ostanek nekdanje ograje. Gabi raztegne na poti pod menoj in odleti prvi, saj sem jaz še razpletal štrike (besno in hitro zlaganje!). Gabi malo pojadra v višini starta, potem pa se mi umakne in scuri v dolino. Uspem lepo odletet in se namestit v zic, a kaj ko spet nič ne drži in lepo potonem v dolino. Vsaj malce pogasiram, ampak to je pa tudi vse. Na pristanku je Gabijeva oprema, njega pa nikjer. Prepričan sem, da je šel nekaj spit v bližnjo hišo, od koder pride gospodar na klepet (oče Lenartove učiteljice matematike). Ta pove, da je Gabi z nekom šel gor po avto. Oj, to je bilo pa hitro. Kasneje pove, da sta se istočasno pripeljala Nina in njegov sodelavec, ki živi blizu tega starta.
Kakorkoli že, Skupaj sem spravil dva vzleta in pristanka, pa še Gabiju sem se oddolžil za neklic 27.2. Pa tudi družba šteje.
Švarč - OLC
Resnik - OLC
V petek sem nameraval na Lisco, saj je napoved carska, pa ne gre, ker je takrat ena družbena obveznost in pa še Lovrota ob petkih spravljam domov. Torej četrtek, ampak Gabi bi šel le na Švarč. Ob dveh sva gor, piha gor, ampak počasi crkuje, meni pa crkne gopro. Gabi odleti in curne, jaz pa za njem. Besen. Ker sem doma pozabil cote. Na crknjeno kamero. Ker se nisem mogel spravit v žakl. Ker ni nič prijelo. Ni prevoza, zato odšibam peš gor po avto, pa naprej.
...vmes..
Po pristanku pod Švarčem besno pakiram, odločen da grem še enkrat. Gabi je pristal čisto v dolini in ni dobil prevoza. Med pakiranjem mi postaja jasno, da na Malem Kamnu vleče (sicer rahel) V in s Švarčem danes zagotovo ne bo nič. Sva se pa na poti gor pogovarjala o nekem drugem bregu za Švarčem, ki pa gleda proti JV. Torej brez nahrbtnika po avto, nato pa na JV start.
Lipni vrh, ali pri Resniku - po domače
Malce iščeva pravo pot gor in jo bolj po občutku najdeva. Naletiva na gostoljubnega gospodarja, ki nama odpre leso pašnika, kjer nameravava odletet, čeprav sva zavrnila vabilo na kozarček. Na vrhu lepo vleče naravnost gor, približno pravokotno na start na Švarču. Za start si izberem en platojček na vrhu, pred tem pa še iztaknem in položim na tla en osamel lesen steber, ostanek nekdanje ograje. Gabi raztegne na poti pod menoj in odleti prvi, saj sem jaz še razpletal štrike (besno in hitro zlaganje!). Gabi malo pojadra v višini starta, potem pa se mi umakne in scuri v dolino. Uspem lepo odletet in se namestit v zic, a kaj ko spet nič ne drži in lepo potonem v dolino. Vsaj malce pogasiram, ampak to je pa tudi vse. Na pristanku je Gabijeva oprema, njega pa nikjer. Prepričan sem, da je šel nekaj spit v bližnjo hišo, od koder pride gospodar na klepet (oče Lenartove učiteljice matematike). Ta pove, da je Gabi z nekom šel gor po avto. Oj, to je bilo pa hitro. Kasneje pove, da sta se istočasno pripeljala Nina in njegov sodelavec, ki živi blizu tega starta.
Kakorkoli že, Skupaj sem spravil dva vzleta in pristanka, pa še Gabiju sem se oddolžil za neklic 27.2. Pa tudi družba šteje.
Švarč - OLC
Resnik - OLC
nedelja, 9. marec 2014
Veternik, 9.3.2014
"Twenty years from now you will be more disappointed
by the things that you didn't do than by the ones you did do.
So throw off the bowlines. Sail away from the safe harbor.
Catch the trade winds in your sails. Explore. Dream. Discover."
(Mark Twain)
To zgoraj sem danes (10.3.14) našel na fejsbuku (delila Bernarda Tominc) in paše na komentar leta.
Za vikend se je napovedovalo jasno nebo z nekaj severnega vetra. Dalo bi se odletet in to dejstvo mi je polepšalo konec delovnega tedna. Soboto je v naših koncih še prekrivala rahla oblačnost, nedelja pa je bila že taprava. Točno tako, kot je napovedal Aladin. Tudi veter se mi ni zdel pretiran, čeprav je bil zaznaven tudi Brežicah. Gabi se nekako ni dal prepričat za letenje in mu ne zamerim, še sam se po nedeljskem kosilu nekako nisem prav hitro spokal. Deda je bil za stvar in nekje ob treh sem se odpravil. Vso pot ni kazalo slabo, pa tudi na Lisci in Žusmu ni pretirano vleklo, nam nekje med 3 in 5 metri. Na Veterniku je bila milina vse dokler nisem prilezel na greben starta. Tam pa je vleklo. Malo sem postopal okoli in omahoval med "v takem smo že odleteli inu leteli" in "ali mi je tega treba?". Na koncu le ocenim, da je start ene dvajset metrov pod grebenom še varno obvladljiv, v dolino pa bom tudi prišel. Umik mano nižje je imel še to prednost, da sem se odmaknil od opazovalcev, ki se jih je nekaj nabralo in se lahko v miru pripravil. Je pa seveda svojevrstna umetnost pripravit se na taki strmini. Že na Švarču sem preizkusil novo vpetje radijske postaje in pa Lovrov HTC kot FlyMe instrument, tokrat pa še novo vpetje mikrofona in pa gopro na prsih.
Start se (spet) ni pretirano posrečil. Desna stran je (spet) prehitela levo, zaradi vetra in strmine se je krilo hitro postavilo in bolje je bilo malo po riti odleteti, kot pa prekinjati dinamičen vzlet. Veter je takoj zagrabil, matral sem se z lezenjem v vrečo, cota pa ni bila normalno upravljiva. Desna komanda je zavozlana! V tem času me je že dvignilo nad greben, pa tudi premetavalo ni pretirano in sem lahko šel enoročno odpletati nesrečno komando. Saj je šlo. Ko sem se končno naštimal za letenje, sem bil že cca 100 m nad startom, pa še kar piskalo je. Razgled je bil krasen, višina tudi.
Vseeno pa se nisem mogel čisto sprostiti.S tem vetrom si nisva bila na ti. Malo sem požagal nad hribom, ampak ni mi bilo jasno, kaj me drži dobrih 100 nad najvišjim vrhom v okolici. Zdelo se mi je, kot da surfam na velikem zračnem valu veletoka s severa. Ja, sem že velikokrat grebenaril, ampak vedno po grebenih, ne pa 100 m nad njimi. To so neke druge sile, s kakršnimi se še nisem srečal in previdnost me je prežela.
Vseeno me je premamil greben proti Z. To je bil tudi en od planov za takšno vreme na Veterniku. Pa je bilo spet nenavadno. Val me sploh ni spustil - držal me je na nulci na 800m vse do konca grebena, kjer sem se obrnil in se bolj po dolini spustil nazaj proti Kozjem, tam pa sem presenetljivo mirno pristal v popolnem brezveterju. Kot je že v navadi, se je deda pripeljal še preden sem dobro odpel padalo. Bil sem vesel, da sem spet na tleh. Rekel sem si, da si moram to zapisat, da ne bo izpuhtelo in bo v spominu ostal le še en prijeten in sploh fajn let.
Ko zdaj, tako iz varnega fotelja gledam ta let, se spomnim, da sploh nisem gasiral, čeprav je bila idealna priložnost. Prav tako bi lahko vsaj poskušal podaljšat proti Bohorju in morda potem še naprej. V najslabšem primeru bi se lahko vrnil pod Veternik, ga morda obrnil in ponovil celoten greben. Pa nič od tega. Bil sem v rahlem krču, tega sem se zavedal in to me je vodilo previdno in počasi dol.
Če odmislim neroden start, je bila zavozlana komanda edini pravi zajeb leta. To, da sem pozabil prižgati radijsko postajo, je bila v tem primeru malenkost, a vseeno zapisa vredna. Da bo naslednjič bolje.
Tokrat je HTC lepo deloval in se izkazal po pričakovanjih.
Deda je pa sploh car.
OLC, Veternik, 9.3.2014
p.s. iz treka je razvidno, da je pihal sever cca 3,5 - 4m/s (okoli 13 km/h). Da vemo za drugič. (vreme)
by the things that you didn't do than by the ones you did do.
So throw off the bowlines. Sail away from the safe harbor.
Catch the trade winds in your sails. Explore. Dream. Discover."
(Mark Twain)
To zgoraj sem danes (10.3.14) našel na fejsbuku (delila Bernarda Tominc) in paše na komentar leta.
Za vikend se je napovedovalo jasno nebo z nekaj severnega vetra. Dalo bi se odletet in to dejstvo mi je polepšalo konec delovnega tedna. Soboto je v naših koncih še prekrivala rahla oblačnost, nedelja pa je bila že taprava. Točno tako, kot je napovedal Aladin. Tudi veter se mi ni zdel pretiran, čeprav je bil zaznaven tudi Brežicah. Gabi se nekako ni dal prepričat za letenje in mu ne zamerim, še sam se po nedeljskem kosilu nekako nisem prav hitro spokal. Deda je bil za stvar in nekje ob treh sem se odpravil. Vso pot ni kazalo slabo, pa tudi na Lisci in Žusmu ni pretirano vleklo, nam nekje med 3 in 5 metri. Na Veterniku je bila milina vse dokler nisem prilezel na greben starta. Tam pa je vleklo. Malo sem postopal okoli in omahoval med "v takem smo že odleteli inu leteli" in "ali mi je tega treba?". Na koncu le ocenim, da je start ene dvajset metrov pod grebenom še varno obvladljiv, v dolino pa bom tudi prišel. Umik mano nižje je imel še to prednost, da sem se odmaknil od opazovalcev, ki se jih je nekaj nabralo in se lahko v miru pripravil. Je pa seveda svojevrstna umetnost pripravit se na taki strmini. Že na Švarču sem preizkusil novo vpetje radijske postaje in pa Lovrov HTC kot FlyMe instrument, tokrat pa še novo vpetje mikrofona in pa gopro na prsih.
Start se (spet) ni pretirano posrečil. Desna stran je (spet) prehitela levo, zaradi vetra in strmine se je krilo hitro postavilo in bolje je bilo malo po riti odleteti, kot pa prekinjati dinamičen vzlet. Veter je takoj zagrabil, matral sem se z lezenjem v vrečo, cota pa ni bila normalno upravljiva. Desna komanda je zavozlana! V tem času me je že dvignilo nad greben, pa tudi premetavalo ni pretirano in sem lahko šel enoročno odpletati nesrečno komando. Saj je šlo. Ko sem se končno naštimal za letenje, sem bil že cca 100 m nad startom, pa še kar piskalo je. Razgled je bil krasen, višina tudi.
Vseeno pa se nisem mogel čisto sprostiti.S tem vetrom si nisva bila na ti. Malo sem požagal nad hribom, ampak ni mi bilo jasno, kaj me drži dobrih 100 nad najvišjim vrhom v okolici. Zdelo se mi je, kot da surfam na velikem zračnem valu veletoka s severa. Ja, sem že velikokrat grebenaril, ampak vedno po grebenih, ne pa 100 m nad njimi. To so neke druge sile, s kakršnimi se še nisem srečal in previdnost me je prežela.
Vseeno me je premamil greben proti Z. To je bil tudi en od planov za takšno vreme na Veterniku. Pa je bilo spet nenavadno. Val me sploh ni spustil - držal me je na nulci na 800m vse do konca grebena, kjer sem se obrnil in se bolj po dolini spustil nazaj proti Kozjem, tam pa sem presenetljivo mirno pristal v popolnem brezveterju. Kot je že v navadi, se je deda pripeljal še preden sem dobro odpel padalo. Bil sem vesel, da sem spet na tleh. Rekel sem si, da si moram to zapisat, da ne bo izpuhtelo in bo v spominu ostal le še en prijeten in sploh fajn let.
Ko zdaj, tako iz varnega fotelja gledam ta let, se spomnim, da sploh nisem gasiral, čeprav je bila idealna priložnost. Prav tako bi lahko vsaj poskušal podaljšat proti Bohorju in morda potem še naprej. V najslabšem primeru bi se lahko vrnil pod Veternik, ga morda obrnil in ponovil celoten greben. Pa nič od tega. Bil sem v rahlem krču, tega sem se zavedal in to me je vodilo previdno in počasi dol.
Če odmislim neroden start, je bila zavozlana komanda edini pravi zajeb leta. To, da sem pozabil prižgati radijsko postajo, je bila v tem primeru malenkost, a vseeno zapisa vredna. Da bo naslednjič bolje.
Tokrat je HTC lepo deloval in se izkazal po pričakovanjih.
Deda je pa sploh car.
OLC, Veternik, 9.3.2014
p.s. iz treka je razvidno, da je pihal sever cca 3,5 - 4m/s (okoli 13 km/h). Da vemo za drugič. (vreme)
Naročite se na:
Objave (Atom)