sreda, 13. maj 2009

Lisca, 25.4.2009

Prišel je dan praktičnega izpita! Zgodil se je na sredi Metuljmanije 2009, kar je vso stvar naredilo še bolj zanimivo.

Ponovno sem prosil deda, da je poskrbel za logistiko, poleg pa upal, da bom staknil kje kakega tandemaša, ki bi ga vzel s seboj pod oblake. A od slednjega, žal, ni bilo nič.

Izpit. Zjutraj ob 10h. Na štartu Srečko, Damjana nikjer. Potem, ko je v dolino spustil tandemaše, se je bilo treba kar na hitro pripravit in oddelat svoje. Še sreča, da sem pred tem malce počvekal s Pišekom in izvedel, kaj je to levi in desni šolski krog, ter da je to na izpitu pomembno. Srečko je zahteval štart naprej. Bemti, tega pa že dolgo nisem počel! In res se mi je prvi štart ponesrečil. Nisem dovolj dolgo vlekel. Drugi poskus je bil OK in sem šel na Kompolje. Z ušesi ni bilo težav (praksa!), pri pristanku pa se je zatikalo, ko sem oblikoval tisti pravilni šolski krog. Sicer ni bilo katastrofe, ampak v takih razmerah znam lepše pristat. DSamjan in Max sta se nekaj muzala, ampak na listu je pa na koncu le bilo obkroženo: OPRAVIL. Yes!


Prosto popoldne.
Po izpitnem letu se mi je oko zataknilo v bungalovčku z Novinimi testnimi cotami. Imate tavelikega Factorja? Ja, imamo. Daj sem!

Takoj, ko so se tekmovalcem začela tekma, sem se uštulil na štart, pripet na Factorja. Deda je bil našpičen, da me pride iskat kakmorkoli, jaz pa brez skrbi zaradi morebitne curaže. V glavnem - pobrat se ni bilo težko, pa sem krenil na sever, še popravil višino do baze pa gas naprej nekam približno proti Žusmu (no, malce bolj zahodno). Po planiranju pa nikakor ne najti dviganja; malce me je dražilo, ker se je nekdo, malce zahodno, lepo vozil nad menoj. Prizemljil sem v Šentrupertu, ki ga še v Atlasu Slovenije ni - no, vsaj v dedovem ne (kasneje se izkaže, da je to zaradi častitljive starosti dedovega Atlasa Slovenije, saj je Šentrupert prav na vseh ostalih zemljevidih). Nekako sva se našla in jo po bližnjici ucvrla nazaj na Lisco vrnit Factorja, ki je prav prijetna cotica s precej mehkimi komandami (mi ni všeč, ni pa s tem nič narobe), pa bolj odzivnim gasom. Vse ostalo pa je kot pri Intoxu.
Vsekakor je bila tokratna Metulmanija neprimerno boljša od lanske, ko smo le čepeli na štartu v močnem zahodniku. Le deda nekako ne morem spravit v zrak. Bo že.
Hvala dedu za transport.

SOLC

Ni komentarjev: